Uspešnost Slovenije pri doseganju ciljev digitalnega desetletja.
Slovenija se lahko zanese na dobro razvito digitalno infrastrukturo, vendar zaostaja pri digitalnih znanjih in spretnostih. Država je zelo dejavna v več najsodobnejših tehnoloških projektih, zlasti na področju kvantne tehnologije, polprevodnikov, računalništva v oblaku in umetne inteligence.
Načrt Slovenije je sestavljen iz 81 ukrepov s proračunom v višini 685 milijonov EUR, kar predstavlja 1,02 % slovenskega BDP.
Opazovani ključni kazalniki uspešnosti kot odstotek ciljev EU za leto 2030
Graf prikazuje ugotovljene ključne kazalnike uspešnosti v državi članici kot odstotek ciljev EU za leto 2030 in odstopanje od ciljev EU za leto 2030 v odstotkih.
Palice za računalništvo v oblaku, podatkovno analitiko in osnovna znanja in spretnosti so prazne, saj je leto 2023 zadnje leto, za katero so podatki na voljo. Palice za robna vozlišča in samoroge so prav tako prazne, saj uspešnosti države članice ni mogoče primerjati s ciljem EU.
Slovenija je imela leta 2024 po ocenah 16 robnih vozlišč in nobenih samorogov.
MSP razmeroma malo uporabljajo digitalne tehnologije
Priporočilo
Zagotavljanje stalne podpore MSP in ustvarjanje omogočitvenih okvirnih pogojev za njihovo uvajanje digitalnih tehnologij
Raven osnovnih digitalnih znanj in spretnosti je še vedno nizka, učinek tekočih prizadevanj pa morda ne bo zadostoval za premostitev znatnih vrzeli.
Priporočilo
Povečanje in okrepitev ponudbe izobraževanja in usposabljanja ter vključitev digitalnih znanj in spretnosti v učne načrte že od zgodnjega otroštva
Kljub nedavnemu dobremu napredku Slovenija še vedno zaostaja za povprečjem EU na področju strokovnjakov za IKT, obravnavanje dinamičnih potreb trga dela pa ostaja izziv.
Priporočilo
Izboljšati zgodnje prepoznavanje potreb trga dela in jih ustrezno obravnavati s ponudbami usposabljanja in s pomočjo reforme visokošolskega izobraževanja.
Slovenija sprejema ukrepe za podporo zelenemu prehodu z digitalnimi tehnologijami, vendar se zdi, da še ni sistematičnega pristopa k razmisleku o medsebojni interakciji ali medsebojnem spodbujanju.
Priporočilo
Izboljšanje digitalnih tehnologij v podporo zelenemu prehodu, zlasti z bolj sistematičnim obravnavanjem interakcije med zelenimi in digitalnimi pobudami
513 milijonov EUR
Delež celotnega načrta Slovenije za okrevanje in odpornost, ki prispeva k spodbujanju digitalne preobrazbe države
287 milijonov EUR
Delež skupnih kohezijskih skladov Slovenije, ki prispevajo k spodbujanju digitalne preobrazbe države
Glede na posebno raziskavo Eurobarometer o digitalnem desetletju 2025 78 % slovenskih državljanov meni, da jim digitalizacija javnih in zasebnih storitev olajšuje življenje.
90 % državljanov meni, da je pomembno, da javni organi ublažijo vprašanje lažnih novic in dezinformacij na spletu.
82 % državljanov meni, da je pomembno zagotoviti, da lahko evropska podjetja rastejo in postanejo „evropski prvaki“, ki so sposobni konkurirati na svetovni ravni.
Za več informacij prenesite:
- Poročilo o državi za Slovenijo za leto 2025 – povzetek
- Poročilo o državi za Slovenijo za leto 2025
- Slovenija v raziskavi Eurobarometra o digitalnem desetletju 2025
- Študija o izvajanju Deklaracije o digitalnih pravicah in načelih – informativni pregled po državah – Slovenija
- Časovni načrt Slovenije
Več o poročilu o digitalnem desetletju za leto 2025

Države članice morajo Komisiji predložiti nacionalne časovne načrte, v katerih podrobno navedejo...