V skladu z aktom o digitalnih storitvah morajo spletne platforme dati prednost prijavam zaupanja vrednih prijaviteljev, ki opozarjajo na nezakonite vsebine, kot so zloraba otrok, kršitve pravic intelektualne lastnine in spletne goljufije, hkrati pa ohraniti odgovornost za preverjanje, ali je vsebina nezakonita. Imenovanih je bilo že več kot 70 zaupanja vrednih prijaviteljev z raznolikim strokovnim znanjem. Med njimi so Bank of Ireland, specializirana za finančne prevare, Someturva, ki se osredotoča na spletno nadlegovanje, kot je izmenjava intimnih gradiv brez privolitve, in Child focus, ki obravnava gradivo o zlorabi otrok na spletu.
V osnutku smernic so pojasnjena merila in postopek, s katerim koordinatorji digitalnih storitev podelijo status zaupanja vrednega prijavitelja. Zagotavljajo tudi smernice o tehničnih zahtevah, ki bi jih morali zaupanja vredni prijavitelji in platforme upoštevati pri obdelavi prijav nezakonitih vsebin. Namen smernic je tudi zagotoviti, da zaupanja vredni prijavitelji ostanejo neodvisni, objektivni in odgovorni ter da delujejo ob polnem spoštovanju svobode izražanja. Smernice vključujejo tudi ukrepe za zaščito integritete zaupanja vrednih prijaviteljev, da se prepreči zloraba mehanizma. Ti ukrepi vključujejo javna letna poročila zaupanja vrednih prijaviteljev o preglednosti ter postopke za začasni odvzem ali preklic statusa zaupanja vrednih prijaviteljev.
Pri pripravi smernic je Komisija objavila študijo o izvajanju tega mehanizma.
Komisija poziva deležnike z ustreznim strokovnim znanjem, vključno s platformami, zaupanja vrednimi prijavitelji, prosilci, raziskovalci in organizacijami civilne družbe, naj do 10. julija (podaljšano s prvotnim rokom 26. junija 2026) izmenjajo mnenja o osnutku smernic. Po prejemu povratnih informacij namerava Komisija smernice sprejeti v drugi polovici leta 2026.
Več informacij o:
Last update
23 junij 2026