AdobeStock 590979937 © Userba011d64_201
Komisija je obe pobudi začela izvajati leta 2013 kotvodilni pobudi na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij (FET) s skupnim proračunom 1,2 milijarde EUR, njun glavni cilj pa je mobilizirati raziskovalce, akademike, industrijo in nacionalne programe za reševanje glavnih izzivov na področju znanosti in tehnologije.
V poročilih so predstavljeni nekateri od številnih dosežkov teh dveh desetletnih pobud. Graphene Vodilna je pokazala potencial grafena, ki je sestavljen iz ene plasti ogljikovih atomov in ima veliko zelo uporabnih lastnosti, kot tudi drugih novih 2D materialov. Postavila je temelje, na primer za možganske računalniške vsadke na osnovi grafena, ki lahko pomagajo zmanjšati simptome Parkinsonove bolezni, sisteme za razledenitev, ki pomagajo letalom varno leteti, ter učinkovitejše baterije in sončne celice. Vodilna pobuda o grafenu je ustvarila tudi cvetoč ekosistem EU, ki temelji na poglobljenem sodelovanju med več kot 200 znanstvenimi in industrijskimi partnerji. Projekt je sprožil kariere približno 1.000 doktorskih in podoktorskih študentov, ustvaril 20 spin-offov in na trg prinesel več kot 100 izdelkov.
Projekt Človeški možgani je združil več kot 500 znanstvenikov, inženirjev in kliničnih zdravnikov iz vse Evrope, da bi razvozlali skrivnosti človeških možganov. Projekt Človeški možgani je odprl nove perspektive v preučevanju možganov. To je privedlo do nove paradigme za digitalno nevroznanost in ustvarilo velik napredek v osnovnih nevroloških raziskavah, možganski medicini, umetni inteligenci in računalništvu, vključno z ustvarjanjem digitalnih atlasov možganov. Njegovi vpogledi pa se vračajo tudi v najsodobnejše tehnologije, od umetne inteligence, ki jo navdihujejo možgani, in nevromorfnega računalništva do kognitivne robotike. Projekt je zagotovil tudi odprto raziskovalno digitalno infrastrukturo EBRAINS, ki naj bi še naprej transformativno vplivala na raziskave človeških možganov. Z več kot 10.000 uporabniki iz več kot 1.500 raziskovalnih in medicinskih inštitutov po vsem svetu bo EBRAINS vir številnih novih odkritij.
Obe poročili ne opisujeta le ključnih dosežkov pobud, temveč tudi ocenjujeta, kako so prispevale k strateškim ciljem EU in prepoznavnosti evropskih raziskav na teh področjih. V njih je poudarjeno, kaj je mogoče doseči s sodelovanjem namenskih skupin raziskovalcev iz vse Evrope v desetletnem obdobju.
Več informacij je na voljo na: