Pandemija COVID-19 ni povzročila le pretresov, temveč je spodbudila tudi odpornost in inovacije ter s tem digitalizacijo gospodarstva in družbe EU, kar vključuje tudi način, kako vlade zagotavljajo svoje storitve.
Primerjalna vrednost e-uprave primerja, kako vlade zagotavljajo digitalne javne storitve po vsej Evropi. Postala je mednarodno priznana študija, ki osvetljuje e-upravo v 36 evropskih državah z ocenjevanjem tako imenovanih življenjskih dogodkov na podlagi posebnih kazalnikov. Dogodki v življenju vključujejo svežnje vladnih storitev, ki državljanom ali podjetnikom pomagajo pri ključnih točkah njihovega življenja, kot je rojstvo otroka ali ustanovitev podjetja.
Ti kazalniki so združeni v štiri glavna merila na najvišji ravni:
- Podatkovna zbirka uporabnikov – označuje obseg, v katerem se storitev zagotavlja na spletu, njeno prijaznost do mobilnega telefona in uporabnost v smislu razpoložljivih mehanizmov spletne podpore in povratnih informacij.
- Preglednost – kaže, v kolikšni meri so vlade pregledne glede:
- Postopek dostave
- odgovornosti in uspešnost javnih organizacij
- Osebne podatke, ki se obdelujejo v javnih službah.
- Čezmejna mobilnost – označuje, v kolikšni meri lahko uporabniki javnih storitev iz druge evropske države uporabljajo spletne storitve.
- Ključni omogočitelji – navaja, v kolikšni meri so vzpostavljeni tehnični in organizacijski pogoji za zagotavljanje storitev e-uprave, kot so elektronska identifikacija in verodostojni viri.
Letošnja analiza je privedla do naslednjih ključnih političnih dosežkov:
- V odziv na krizo zaradi COVID-19 so dogodki ob začetku poklicne poti in zagonu podjetij dokazali, da imajo evropske uprave na voljo vse, kar je potrebno za izgradnjo digitalnih storitev. Več vladnih področij bi lahko nadoknadilo zaostanek.
- Storitve centralne vlade so uspešnejše od lokalnih in regionalnih storitev. Digitalizacija storitev ponuja priložnost za racionalizacijo vladnih potovanj med več vladnimi subjekti.
- Poslovne storitve so bolj digitalne kot storitve za državljane.
- Nacionalni uporabniki imajo prednost pred čezmejnimi uporabniki. Čezmejni uporabniki lahko na spletu opravijo manj kot polovico storitev, ki so na voljo na nacionalni ravni.
V študiji, ki jo je opravil McKinsey, je bilo ugotovljeno, da je pandemija COVID-19 pospešila digitalizacijo za sedem let po vsem svetu. To je povzročilo pretrese, hkrati pa spodbudilo odpornost in inovacije s spodbujanjem digitalizacije vladnih storitev.
Jasno je, da spodbujanje digitalne preobrazbe vlad ostaja jasna prednostna naloga EU: Države članice načrtujejo obsežne naložbe, da bi v okviru mehanizma za okrevanje in odpornostdodatno digitalizirale svoje javne uprave, Komisija pa je pripravila predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa politike za „Pot v digitalno desetletje“ do leta2030.
V zvezi s tem je referenčna vrednost e-uprave ključna za sledenje nenehnim izboljšavam spletnih javnih storitev. Medtem ko je mogoče z analizo trendov ugotoviti, na katerih področjih in kako so vlade izboljšale, lahko pridobljene izkušnje pripomorejo k hitrejšemu napredku na ambiciozni poti k doseganju ciljev digitalnega desetletja.