Hrbtenična omrežja za vseevropske zveze v oblaku

Hrbtenična omrežja za vseevropska združenja v oblaku bi obravnavala številne izzive za javni in zasebni sektor, ko gre za izmenjavo podatkov. Zato se je Evropska komisija odločila vlagati v hrbtenične komunikacije, ki javnim upravam zagotavljajo dostop do zanesljive združene infrastrukture in storitev v oblaku.

Kot vseevropska pobuda so za ta hrbtenična omrežja za vseevropsko zvezo v oblaku potrebna ustrezna raven naložb. Instrument za povezovanje Evrope za digitalno tehnologijo bo pomagal vzpostaviti čezmejne infrastrukturne povezave med oblakom in robom prek visokozmogljivih, visoko zavarovanih omrežij. Program za digitalno Evropo, InvestEU ter mehanizem za okrevanje in odpornost bodo prav tako okrepili zavezanost javnih uprav evropskim infrastrukturam v oblaku.

Ozadje

Tehnologije v oblaku podpirajo uvajanje ključnih nastajajočih informacijskih tehnologij, kot so umetna inteligenca, blokovna veriga, internet stvari in visokozmogljivostno računalništvo. Trenutno je uporaba oblakov v Evropi razmeroma nizka v javnem in zasebnem sektorju. To je kljub politični zavezi, da se omogoči prost pretok podatkov po vsej EU. Na primer prek hrbteničnega omrežja za vseevropske zveze v oblaku.

Ključni izzivi v zvezi z obdelavo podatkov, ki vplivajo na evropsko konkurenčnost, so spodbudili združevanje infrastruktur v oblaku in obrobnih infrastruktur na dnevnem redu EU. Tehnologije v oblaku bodo prispevale tudi k ciljem evropskega zelenega dogovora s prenosom delovnih obremenitev za obdelavo podatkov in izboljšanjem energetske učinkovitosti osnovne infrastrukture. Poleg tega bo porazdelitev računalniških zmogljivosti omogočila učinkovito uporabo energije iz obnovljivih virov.

Čezmejna hrbtenica omrežij za vseevropska združenja v oblaku v javnem sektorju bo pospešila njegovo digitalno preobrazbo. Omogočili bodo tudi hitrejšo in varnejšo izmenjavo podatkov med javno upravo po vsej EU.

Kaj lahko pridobim?

Ta politična zavezanost prostemu pretoku podatkov po vsej EU predvideva večjo uporabo storitev v oblaku v javnem in zasebnem sektorju. Konkurenčnost evropskega gospodarstva v 21. stoletju je tesno povezana z razpoložljivostjo varnih in energetsko učinkovitih infrastruktur za obdelavo podatkov. Računalništvo v oblaku zagotavlja ustrezne podatkovne zmogljivosti za spodbujanje digitalne preobrazbe javnih organov in podjetij skupaj z visokozmogljivostnim računalništvom. Pojav interneta stvari je še povečal potrebo po takih podatkovnih zmogljivostih, zato se povečuje odvisnost državljanov EU od infrastrukture v oblaku.

Trenutno je trg storitev infrastrukture v oblaku v Evropi omejen na majhno število velikih svetovnih podjetij. Evropski uporabniki teh infrastruktur, kot so javne uprave, zdravstvo in obramba, želijo imeti jamstva glede ravni zasebnosti in varnosti podatkov, kadar se zanašajo na take infrastrukture.