Čezmejni koridorji 5G

Uvedba čezmejnih koridorjev 5G vzdolž prometnih poti po vsej Evropi naj bi prispevala k zeleni in digitalni preobrazbi gospodarstva in družbe EU. Zlasti povezana in avtomatizirana mobilnost, ki jo omogoča 5G, velja za pomemben dejavnik za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, optimiziran cestni promet, zmanjšanje emisij CO2 in industrijsko konkurenčnost tako prometnega sektorja kot sektorja mobilnosti.

Komisija je priznala ključno vlogo, ki jo imajo čezmejni koridorji 5G v evropski strategiji za digitalno desetletje ter v strategiji za trajnostno in pametno mobilnost. Koridorji 5G so tudi eden od večdržavnih projektov, opredeljenih v strategiji za digitalno desetletje, in so zato eno od glavnih strateških naložbenih področij mehanizma za okrevanje in odpornost.

Da bi pripravili obsežno uvedbo koridorjev 5G, so države članice, industrija in Komisija v zadnjih nekaj letih združili svoja prizadevanja za izvedbo preskušanja in preskušanja CAM, ki ga omogoča 5G, s podporo programa Obzorje 2020 v okviru javno-zasebnega partnerstva 5G.

Digitalni program Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) bo v obdobju 2022–2027 zagotovil finančno podporo za obsežno uvedbo koridorjev 5G s predvidenim proračunom v višini približno 1 milijarde EUR za to obdobje. Prvi večletni delovni program za obdobje 2021–2025, sprejet 16. decembra 2021, je osredotočen na uvedbo čezmejnih odsekov vzdolž koridorjev 5G. Prvi razpisi IPE so bili objavljeni januarja 2022.

Raziskovalni in inovacijski projekti EU za čezmejne koridorje 5G

EU v okviru javno-zasebnega partnerstva 5G Evropske komisije podpira 7 poskusnih projektov za čezmejne koridorje 5G za obsežno preskušanje rešitev CAM, ki jih omogoča 5G in se sofinancirajo v okviru programa Obzorje 2020. V sedmih projektih, ki so se začeli novembra 2018 in septembra 2020, se je tehnologija 5G uporabljala za CAM na čezmejnih odsekih avtocest, železnic, plovnih poti in pristanišč prek 11 meja:

• 5G-CARMEN: avtoceste vzdolž pomembnega koridorja sever-jug od Bologni do Münchna preko prelaza Brenner
• 5GCROCO: avtoceste med Metzom, Merzigom in Luksemburgom, ki prečkajo meje Francije, Nemčije in Luksemburga
• 5G-Mobix: Dva čezmejna koridorja med Španijo in Portugalsko, kratek koridor med Grčijo in Türkiyejem ter šest nacionalnih mestnih območij v Versaillesu (Francija), Berlinu in Stuttgartu (Nemčija), Eindhoven-Helmondu (Nizozemska) in Espooju (Finska).
• 5GMED: Preskusi CAM-a s 5G za cesto in železnico ob čezmejnem koridorju Figueres-Perpignan med Španijo in Francijo
• 5GROUTES: izvajanje naprednih poskusov 5G na terenu CAM med Latvijo, Estonijo in Finsko na avtocestah, železnicah in ladjah
• Načrt 5G: oblikovati in potrditi rešitve CAM, ki jih omogoča 5G, med Belgijo in Nizozemsko na cestah, plovnih poteh in v pristaniščih.
• 5GRAIL: potrdite prvi sklop prihodnjega železniškega mobilnega komunikacijskega sistema (FRMCS) na različnih testnih lokacijah v Evropi

Čezmejne pobude, dogovorjene med javnimi organi

Leta 2017 so se države članice in industrija na podlagi pisma o nameri, podpisanega ob digitalnem dnevu v Rimu, in okrogle mize o povezani in avtomatizirani vožnji (CAD) v Frankfurtu dogovorile o vzpostavitvi vseevropskega omrežja čezmejnih koridorjev 5G. Na podlagi tega je veliko držav članic in regionalnih organov podpisalo in/ali napovedalo dvostranske sporazume za preskusne koridorje.

Danes se izvajajo naslednje pomembne pobude/projekti:

• Francija, Nemčija in Luksemburg so napovedale skupni koridor med Luksemburgom, Metzom in Merzigom;
• Norveška, Finska in Švedska s koridorjem E8 med Tromsø (Norveška) in Oulu (Finska) ter koridorjem E18 med Helsinki, Stockholmom in Oslom;
• Nizozemska in Belgija sta se dogovorili o koridorju Rotterdam – Antwerpen-Eindhoven;
• Španija in Portugalska sta podpisali pismo o nameri, da bi imeli dva skupna koridorja med Vigom in Portom ter med Evoro in Méridi, kar bi omogočilo čezmejno testiranje povezane avtomatizirane vožnje;
• Slovenija, Madžarska in Avstrija so podpisale memorandum o soglasju o čezmejnem sodelovanju za razvoj in preskušanje električnih, integriranih in avtonomnih vozil;
• Bolgarija, Grčija in Srbija so podpisale pismo o nameri o koridorju Solun-Sofija – Beograd za razvoj poskusnih čezmejnih koridorjev 5G, ki bodo omogočili preskušanje vozil brez voznika;
• Poljska in Litva sta 5. septembra 5/9/2018 podpisali pismo o nameri za sodelovanje na tehničnem, pravnem in političnem področju čezmejnega koridorja CAD „via Baltica“ (Varšava, Kaunas, Vilna);
• Litva, Latvija in Estonija so podpisale memorandum o soglasju za „Via Baltica-Sever“;
• Italija in trije predsedniki evroregije Tirol-Südtirol-Trentino so potrdili, da nameravajo v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi državami članicami sodelovati pri razvoju koridorja 5G na avtocesti Brenner-pass;
• München-Praga: leta 2020 so organi Češke republike in dežele Bavarske v Nemčiji podpisali skupno izjavo o nameri za čezmejno sodelovanje za izgradnjo koridorja 5G München-Praga v luči IPE Digital;
• Francija-Španija: Francija in Španija sta 23. septembra 2020 podpisali memorandum o soglasju, da bi okrepili sodelovanje pri čezmejni uporabi in storitvah CAM;
• Pobuda Beneluksa: tri države Beneluksa so 15. decembra 2021 sprejele priporočilo za pridružitev prizadevanjem za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja s povezljivostjo 5G prek svojih meja.

Objava digitalnih razpisov IPE

Prvi sklop digitalnih razpisov IPE je bil objavljen januarja 2022 in bo privedel do zgodnjega vala projektov uvajanja ter začetnih študij za pripravo začetka večjega vala projektov uvajanja v letu 2023.

Na splošno se zaradi podpore okrepljenemu čezmejnemu sodelovanju in podpore financiranju raziskav in inovacij EU v Evropi postopoma oblikuje nov zemljevid čezmejnih koridorjev 5G.