Cilj raziskav EU v okviru javno-zasebnega partnerstva 5G (5G-PPP) je spodbujanje tehnološkega znanja in vodilnega položaja Evrope na področju omrežij 5G. Njegov cilj je tudi raziskati nastajajoče tehnologije, ki bodo pripravile obdobje po 5G. Namen rezultatov raziskav je oblikovati standarde 5G, potrditi ustrezno identifikacijo spektra in podpreti globalno vizijo 5G. V okviru 5G-PPP so bile ustanovljene posebne delovne skupine za arhitekturo, vizijo, spekter, standarde, ocenjevanje tehnologije, preskušanje, avtomobilsko industrijo, varnost itd., da bi utrdili rezultate ustreznih evropskih raziskovalnih projektov.
Primeri standardov in spektra
Standardizacija 5G se je začela v začetku leta 2016 v okviru partnerskega projekta tretje generacije (3GPP), ključnega organa za standardizacijo globalnih mobilnih komunikacijskih sistemov. Prvi val standardov je na voljo prek izdaje 3GPP 15 in drugi val je v pripravi in bi moral biti na voljo do leta 2020. EU želi s svojimi naprednimi raziskavami še naprej vplivati na tehnološko opredelitev prihodnjih komunikacijskih sistemov (5G in več) in posledično na standarde. Evropska komisija je standarde 5G opredelila kot eno od petih prednostnih področij v okviru pobude za digitalizacijo evropske industrije.
Podobno se je identifikacija spektra 5G uradno začela na svetovni konferenci o radiokomunikacijah leta 2015 (WRC-15) Mednarodne telekomunikacijske zveze, da bi do leta 2019 določila namenski spekter 5G nad 6 GHz. V zvezi s tem raziskave EU predvidevajo oceno uporabnosti različnih obravnavanih pasov.
Evropski raziskovalni načrt 5G
Raziskave 5G se financirajo iz programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 in so organizirane v treh fazah:
Faza 1: Prihodnja arhitektura omrežja 5G
Faza 1 javno-zasebnega partnerstva 5G, ki zajema obdobje 2015–2017, je prinesla pomembne rezultate na področju ključnih tehnologij 5G. Poleg napredka na področju klasičnih radijskih in omrežnih zmogljivosti so se pojavile virtualne omrežne arhitekture, ki podpirajo po meri izdelane mrežne rezine, pa tudi heterogena omrežja, tj. „mreža omrežij“, vključno s satelitskimi omrežji.
Evropska komisija je 1. julija 2015 začela 19 raziskovalnih projektov s proračunom 129 milijonov EUR za reševanje teh vprašanj in zagotavljanje bistvenih elementov prihodnje arhitekture omrežja 5G. Njihovi ključni dosežki so tehnološki temelj za prihodnja omrežja 5G in so v veliki meri prispevali k procesu standardizacije 5G.
Faza 2: Premik k demonstracijam in poskusom s sodelovanjem vertikalnih industrij
Faza 2 javno-zasebnega partnerstva 5G, ki zajema obdobje 2017–2019, razširja te rezultate in vzpostavlja tesnejše odnose med skupnostjo 5G in vertikalnimi industrijami. Druga faza je usmerjena v premik k dokazovanju konceptov in poskusov. Aktivno vključuje vertikalne industrije, za katere se pričakuje, da bodo del glavnih uporabnikov prihodnjih omrežij 5G.
Evropska komisija je 1. junija 2017 začela izvajati 21 projektov s skupnim financiranjem v višini približno 150 milijonov EUR. V javno-zasebno partnerstvo se je pridružilo veliko novih zainteresiranih strani (več kot 60 % udeležencev druge faze), kar je omogočilo, da projekti sprožijo predstavitve in eksperimentirajo s tehnologijami 5G v kontekstu, ki je bliže različnim vrstam prihodnjih uporabnikov omrežij (ljudje, roboti, avtomobili, „stvari“ itd.).
Faza 3: Od konca do konca platforme 5G, povezana in avtomatizirana mobilnost, preskusi v vertikalnih industrijah in dolgoročni razvoj 5G
Prvi val tretje faze javno-zasebnega partnerstva 5G bo utrdil rezultate prejšnjih faz z integracijo eksperimentalne omrežne infrastrukture 5G od konca do konca. Trije projekti, ki jih financira EU, so se začeli izvajati 1. julija 2018 in gradijo platforme od konca do konca, ki povezujejo več kot petnajst poskusnih lokacij v desetih različnih državah EU. Posledična infrastruktura se bo uporabila za potrditev tehnoloških možnosti v celotnem kontekstu sistema in za potrditev ključnih kazalnikov uspešnosti (KPI) javno-zasebnega partnerstva za 5G.
Drugi val tretje faze podpira pilotne projekte na čezmejnih koridorjih za povezano in avtomatizirano mobilnost. Evropska komisija je 1. novembra 2018 začela izvajati tri raziskovalne in inovacijske projekte, ki zajemajo tri čezmejne koridorje, o katerih so se dogovorile sosednje države članice. Glavni cilj je izkoristiti povezljivost vozil za ustvarjanje celotnega ekosistema okoli avtomobilov in vozil, ki bo služil ne le za primere uporabe, povezane z varnostjo, ampak tudi za bogat nabor aplikacij, vključno z vzdrževanjem, zavarovanjem, infozabavo, asistenco voznika in avtonomno vožnjo.
Tretji val bo podpiral izvajanje poskusov in pilotnih projektov, namenjenih prikazu uporabnosti omrežja 5G za vertikalne industrije, ki uporabljajo primere (mediji in zabava, industrija, zdravje, promet in avtomobilska industrija, energija,...), ki delujejo na vrhu platform 5G od konca do konca od prvega vala. Sredi leta 2019 je bilo začetihsedem novih projektov v skupnem znesku 100 milijonov EUR sredstev EU.
Zadnji val bo obravnaval dolgoročni razvoj komunikacijskih sistemov, raziskal tehnologije, ki še niso ali niso v celoti obravnavane v okviru javno-zasebnega partnerstva za 5G, in utrl pot sistemom pametne povezljivosti po 5G.
Onkraj raziskav
Leta 2015 je bil skupaj z javno-zasebnim partnerstvom 5G pripravljen dokument o viziji 5G, skupaj s tekočimi raziskavami in v podporo razvoju raziskav in standardov 5G. Opisuje glavne primere inovacij in uporabe omrežij 5G ter pojasnjuje evropsko vizijo 5G.
Evropska vizija 5G postavlja vertikalne industrije, kot je avtomobilski sektor, v središče primerov uporabe 5G. Revolucionira način, kako so današnja omrežja zasnovana in funkcionalna. Omrežja 5G veljajo za prilagodljive omrežne platforme, ki se lahko prilagodijo vsestranskim zahtevam posebnih primerov digitalne uporabe, kot so predvidene za avtonomno vožnjo, pametne tovarne, zdravstveno varstvo na daljavo in pametno oskrbo z energijo.
Od takrat sta Evropska komisija in javno-zasebno partnerstvo 5G obravnavala številne vidike, ki izhajajo iz te vizije, kot so zahteve različnih vertikal ali vseevropski načrt za preskušanje 5G. Bele knjige in časovni načrti, ki zajemajo rezultate tega tekočega sodelovanja, se redno objavljajo.
Evropska komisija kot nadaljevanje dela na področju raziskav in inovacij tesno sodeluje z državami članicami in industrijo pri različnih fazah izvajanja akcijskega načrta za 5G, objavljenega leta 2016, pri čemer se pripravlja na učinkovito in usklajeno uvajanje omrežij 5G med državami EU.
Povezane vsebine
Širša slika
5G je ključna omrežna tehnologija nove generacije, ki bo omogočila inovacije in podprla digitalno preobrazbo.
Glej tudi
Komisija je določila nove strateške cilje za uvedbo 5G v digitalnem desetletju kot podlago za digitalno in zeleno okrevanje.
Cilj Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve (SNS JU) je zagotoviti vodilni položaj Evrope v industriji na področju 5G in 6G.
Evropski kodeks za elektronske komunikacije ima ključno vlogo pri zagotavljanju doslednih pogojev za uvedbo 5G ob hkratnem varovanju javnega zdravja.
Evropska opazovalna skupina za 5G omogoča EU, da oceni napredek akcijskega načrta za 5G in sprejme ukrepe za njegovo celovito izvajanje.
Akcijski načrt za 5G je strateška pobuda, ki bo 5G uresničila za vse državljane in podjetja po vsej EU.
Povezana in avtomatizirana mobilnost je edinstvena priložnost, da naši prometni sistemi postanejo varnejši, čistejši, učinkovitejši in uporabniku prijaznejši.
Države in industrija EU sodelujejo pri pripravi obsežne uvedbe koridorjev 5G za povezano in avtomatizirano mobilnost na evropskih prometnih poteh.