Širokopasovna povezava: Javna in zasebna sredstva za financiranje širokopasovnih povezav

Javna sredstva

Javna sredstva omogočajo gospodarsko in socialno izboljšanje ter so na voljo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni upravljanja ter na ravni EU. Evropska unija je vse pomembnejši vir financiranja, saj zagotavlja predvsem nepovratna sredstva in posojila, vendar celo lastniško financiranje. Ker sta se obseg in vrsta razpoložljivih sredstev z leti povečevala, se je število shem povečalo.

Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) vključujejo:

• Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), katerega cilj je okrepiti ekonomsko in socialno kohezijo v EU z odpravljanjem neravnovesij med regijami. Podpora ESRR za postavitev širokopasovnih povezav se osredotoča predvsem na odpravljanje nedelovanja trga in je namenjena regijam, v katerih se naložbe ne izvajajo samo na tržni podlagi.
• Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), katerega cilj je podpreti podeželska območja EU pri soočanju s številnimi gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi izzivi. Uporablja se lahko za podporo širokopasovnih projektov v nekaterih regijah in državah članicah, odvisno od zasnove dodelitve sredstev.
• Evropski socialni sklad (ESS), ki podpira delovna mesta in zaposlitvene možnosti za vse državljane EU in se lahko delno uporabi za podporo uvajanju širokopasovnih povezav.
• Kohezijski sklad, katerega cilj je zmanjšati gospodarske in socialne razlike ter spodbujati trajnostni razvoj.

Program, namenjen povezljivosti, je instrument za povezovanje Evrope (IPE), ki podpira uvajanje širokopasovnih povezav z dvema finančnima instrumentoma: Povezovanje evropskega širokopasovnega sklada (CEBF, lastniški kapital) in dolžniškega instrumenta IPE. Sklad za širokopasovna omrežja za povezovanje Evrope zagotavlja lastniški in navidezni lastniški kapital manjšim, bolj tveganim širokopasovnim projektom, ki nimajo zadostnega dostopa do financiranja na (manj pokritih) primestnih in podeželskih območjih. CEBF je delniški sklad v višini 420 milijonov EUR, dolžniški instrument IPE pa daje na voljo približno 17 milijonov EUR posojil. Digitalni del instrumenta za povezovanje Evrope (IPE Digital) bo med letoma 2021 in 2027 podpiral in spodbudil javne in zasebne naložbe v infrastrukturo za digitalno povezljivost.

Mehanizem za okrevanje in odpornost je ključni instrument za okrevanje v središču večletnega finančnega okvira Next Generation EU, ki naj bi EU pomagal pri okrevanju po sedanji krizi. Instrument bo zagotavljal posojila in nepovratna sredstva tako, da se bo finančna podpora v začetni fazi zagotovila v ključnih prvih letih okrevanja (skupaj 672,5 milijarde EUR, razdeljenih državam članicam v različnih ukrepih; vsaj 20 %, namenjenih za digitalno tehnologijo). Države članice bi morale podrobno pojasniti, kako predlagani ukrepi obravnavajo izzive, opredeljene v priporočilih za posamezne države, zlasti v semestru za leti 2019 in 2020. Pojasniti bi morali tudi, kako so načrti skladni z izzivi, opredeljenimi v najnovejšem priporočilu Sveta o ekonomski politiki euroobmočja za države članice, katerih valuta je euro. Preverite rezultat mehanizma za okrevanje in odpornost s tematsko analizo teme povezljivosti.

Portal InvestEU je spletni portal EU za povezovanje, ki nosilcem projektov s sedežem v EU – javnim ali zasebnim – omogoča, da dosežejo potencialne vlagatelje po vsem svetu. Program InvestEU nosilcem projektov s sedežem v EU omogoča, da dosežejo potencialne vlagatelje po vsem svetu in povečajo prepoznavnost njihovih projektov v veliko mrežo mednarodnih vlagateljev. Vlagateljem, ki iščejo priložnosti za naložbe v širokopasovno infrastrukturo, je na voljo širok izbor izvedljivih projektov.

Poleg tega so države članice EU vzpostavile nacionalne strategije in politike za širokopasovne povezave, finančne instrumente in namenska sredstva za naložbe v visokozmogljive širokopasovne projekte.

Zasebni kapital in finančni trgi

Dostop do finančnih trgov je mogoč za investicijske sklade, ki zagotavljajo kapitalsko ali dolžniško financiranje ter hibridne rešitve (mezzanine financiranje). Investicijski skladi, ki si prizadevajo za stabilno donosnost naložb in se lahko osredotočajo na varna, opredmetena sredstva, kot je visokozmogljiva širokopasovna infrastruktura:

• banke, investicijski skladi in vlagatelji zasebnega kapitala so lahko zainteresirani za zagotavljanje financiranja v zgodnji fazi, pri čemer iščejo višjo premijo za tveganje in izstop med 3 in 7 leti po ustanovitvi podjetja;
• infrastrukturni skladi, pokojninski skladi in drugi institucionalni vlagatelji lahko vlagajo v uveljavljeno infrastrukturo od zgoraj navedenega po 3–7 letih in si prizadevajo za dolgoročne naložbe po nižjih obrestnih merah.

Drugi viri, kot je tvegani kapital, se običajno ne uporabljajo za naložbe v infrastrukturo, saj se osredotočajo na kratkoročne, večje priložnosti za tveganje in zahtevajo visoke obrestne mere z možnostmi predčasnega izstopa.

Za več podrobnosti in primere glejte Vodnik za naložbe v širokopasovna omrežja.