Skip to main content
Shaping Europe’s digital future

Svoboda in pluralnost medijev

Evropska unija podpira svobodo in pluralnost medijev kot stebra sodobne demokracije ter omogoča svobodno in odprto razpravo.

    Ročni pametni telefon gleda na spletno stran z novicami

© image by rclassenlayouts - Getty Images/iStock

Svoboda in pluralnost medijev zagotavljata pretok informacij in imata ključno vlogo pri zagotavljanju odgovornosti. Komisija je okrepila svoje delo na tem področju, pri čemer je svobodo medijev postavila v središče poročanja o pravni državi in še naprej financirala različne projekte, ki prinašajo oprijemljive rezultate. Komisija je prav tako načrtovala ključne pobude za izboljšanje dela in varnosti novinarjev ter sprejela akcijski načrt za spodbujanje uspešnega medijskega ekosistema.

Zaveze Evropske unije glede spoštovanja svobode in pluralnosti medijev ter spoštovanja svobode izražanja, ki vključuje pravico do prejemanja in širjenja informacij brez vmešavanja javnih organov, so zapisane v členu 11 Listine EU o temeljnih pravicah (.pdf), ki odraža člen 10 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Zakonodaja in pravna država

  • Evropski akt o svobodi medijev (EMFA), o katerem sta se Evropski parlament in Svet politično dogovorila 15. decembra 2023, temelji na revidirani direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah. Cilj EMFA, ki je bilprvič predlagan septembra 2022, je okrepiti celovitost notranjega trga ter tako zaščititi pluralnost in neodvisnost medijev v Uniji.

    ESPRA bo:

    • Zaščititi uredniško neodvisnost z zahtevo, da države članice spoštujejo učinkovito uredniško svobodo ponudnikov medijskih storitev, hkrati pa izboljšati zaščito novinarskih virov, tudi pred uporabo vohunske programske opreme.
    • Zagotavljanje neodvisnega delovanja javnih medijev, vključno z zagotavljanjem ustreznih, trajnostnih in predvidljivih finančnih virov ter spodbujanjem preglednosti pri imenovanju vodje ali članov upravnih odborov javnih medijev;
    • Zagotoviti preglednost lastništva medijev z razkritjem ciljnih zahtev po informacijah (npr. pravna imena, kontaktni podatki, lastništvo);
    • Zagotoviti zaščitne ukrepe proti neupravičenemu odstranjevanju medijskih vsebin, ki so izdelane v skladu s poklicnimi standardi, vendar veljajo za nezdružljive s pogoji poslovanja, s strani zelo velikih spletnih platform (navedenih v skladu z aktom o digitalnih storitvah);
    • Uvesti pravico do prilagoditve medijske ponudbe na napravah in vmesnikih, kot so povezani televizorji, ki uporabnikom omogočajo, da spremenijo privzete nastavitve tako, da odražajo svoje želje;
    • Zagotoviti, da države članice s preskusi pluralnosti medijev ocenijo vpliv ključnih koncentracij medijskega trga na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost;
    • Zagotavljanje preglednejše metodologije za merjenje občinstva za ponudnike medijskih storitev in oglaševalce, da se omeji tveganje napihnjenih ali pristranskih podatkov o občinstvu;
    • Določiti zahteve za dodeljevanje državnega oglaševanja ponudnikom medijskih storitev in spletnim platformam, da se zagotovita preglednost in nediskriminacija.
  • Spletna stran EMFA vsebuje pregled glavnih ciljev. Med pripravo evropskega akta o svobodi medijev sta bila organizirana poziv k predložitvi dokazov in odprto javno posvetovanje.

  • Komisija je aprila 2022 objavila predlog direktive o strateških tožbah zoper udeležbo javnosti. Strateške tožbe proti udeležbi javnosti, splošno znane kot strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, so posebna oblika nadlegovanja, ki se uporablja predvsem proti novinarjem in zagovornikom človekovih pravic, da bi preprečili ali kaznovali govorjenje o vprašanjih javnega interesa. Predlagana direktiva sodiščem in ciljem strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti zagotavlja orodja za boj proti očitno neutemeljenim sodnim postopkom ali sodnim postopkom, ki pomenijo zlorabo. Predlagani zaščitni ukrepi se bodo uporabljali v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami.
  • Komisija je sprejela akcijski načrt za evropsko demokracijo. Tesno bo sodelovala z državami članicami in zainteresiranimi stranmi, da bi izboljšala varnost novinarjev. Zagotovil bo trajnostno financiranje projektov, ki se osredotočajo na pravno in praktično pomoč novinarjem v EU in drugod. Marca 2021 se je v okviru Evropskega foruma novičarskih medijev začel dialog z deležniki, pri čemer so zainteresirane strani lahko predložile povratne informacije o priporočilu o zaščiti, varnosti in krepitvi vloge novinarjev in drugih medijskih delavcev, sprejetem septembra 2021. Načrt predvideva tudi spodbujanje preglednega in pravičnega dodeljevanja državnega oglaševanja, spodbujanje medijske raznolikosti in razvoj evropskega pristopa glede pomena avdiovizualnih medijskih storitev splošnega pomena. V zvezi s tem je bil objavljen javni razpis za študijo.
  • Mehanizem pravne države namenja ključno poglavje svobodi in pluralnosti medijev, v katerem so obravnavani regulativni organi in telesa medijev, preglednost lastništva medijev in vmešavanje vlade ter okvir za zaščito novinarjev. Prvo poročilo o stanju pravne države, ki zajema vseh 27 držav članic, je bilo objavljeno 30. septembra 2020. Predstavlja povzetek stanja pravne države v EU in oceno razmer v vsaki državi članici, pri čemer se osredotoča na štiri glavne stebre: pravosodni sistem, protikorupcijski okvir, pluralnost medijev ter druga institucionalna sistema zavor in ravnovesij. 
  • Velika moč, ki jo imajo največje spletne platforme, upravičuje razmislek o posebnih predhodnih pravilih za zaščito konkurence in izbire potrošnikov na spletu. Akt o digitalnih storitvah znatno izboljšuje mehanizme za odstranjevanje nezakonitih vsebin in učinkovito varstvo temeljnih pravic uporabnikov na spletu, vključno s svobodo govora.
  • Revidirana direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah krepi pravne zaščitne ukrepe na več področjih, ki jih zajema orodje za spremljanje pluralnosti medijev, in sicer moderiranje spletnih vsebin, neodvisnost medijskih regulatorjev, preglednost lastništva medijev in medijska pismenost. Komisija pozorno spremlja postopek prenosa.
  • Zakonodajalec Unije je s členom 17 nove direktive o avtorski pravici sprejel pravila za pravičnejši trg. Namen teh pravil je pomagati imetnikom pravic pri boljšem položaju v zvezi z nekaterimi platformami za spletno izmenjavo. Imetnikom pravic zagotavljajo pravičnejše plačilo za uporabo njihove vsebine. Kar zadeva novo pravico medijskih založnikov (člen 15 nove direktive o avtorskih pravicah), bo to spodbudilo pluralno, neodvisno in kakovostno novinarstvo z boljšim pogajalskim položajem medijskih založnikov do akterjev na spletnem trgu.

Neposredno financiranje

EU financira številne projekte:

  • Več projektov in razpisov, ki potekajo ali so v pripravi, katerih cilj je:
    • kartiranje kršitev svobode medijev;
    • braniti ogrožene novinarje;
    • spremljanje tveganj za pluralnost medijev;
    • podpirati sodelovalno novinarstvo, sodelovanje in izmenjavo najboljših praks.
  • Projekti, ki jih vodijo Evropski center za svobodo tiska in medijev (ECPMF) in njegovi partnerji, namenjeni obravnavanju kršitev svobode in pluralnosti medijev v državah članicah EU in državah kandidatkah.
  • Nepovratna sredstva za Center za pluralnost medijev in svobodo medijev (CMPF) za razvoj in izvajanjeorodja za spremljanjepluralnosti medijev (MPM), ki zagotavlja celovit pregled tveganj za svobodo in pluralnost medijev po vsej Evropi, pri čemer obravnava štiri glavna področja:
    1. osnovna zaščita
    2. pluralnost trga
    3. politična neodvisnost
    4. socialna vključenost
  • Pilotni projekt za spremljanje lastništva medijev, ki bo izboljšal preglednost lastništva medijev.
  • Program Ustvarjalna Evropa za obdobje 2021–2027, katerega načrtovani proračun bo znašal približno 2,5 milijarde EUR, kar je 80-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim obdobjem (2014–2020) na ravni EU-27. Spodbujala bo evropsko sodelovanje na področju kulturne raznolikosti in industrijske konkurenčnosti za kulturne in ustvarjalne sektorje. Objavljen je bil poziv k novinarskim partnerstvom, namenjenim spodbujanju čezmejnega sodelovanja med strokovnjaki za novičarske medije v Evropi. Da bi povečali financiranje in zagotovili dolgoročno podporo projektom na področju svobode, pluralizma in pismenosti medijev, so bila iz tega programa zagotovljena namenska sredstva v višini vsaj 75 milijonov EUR.

Podporni ukrepi

Komisija je od začetka pandemije COVID-19 predlagala vrsto ukrepov za podporo gospodarstvu in pozvala države članice, naj kar najbolje izkoristijo podporo medijskemu sektorju.

  • Začasni okvir za državno pomoč je bil hitro vzpostavljen in razširjen. Objavljena je bila tudi posebna usmerjevalna predloga za državno pomoč za digitalizacijo novičarskih medijev, ki naj bi državam članicam pomagala pri oblikovanju njihovih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.
  • V okviru finančne podporeREACT-EU se dodatni kohezijski skladi osredotočajo na ključne prednostne naloge malih in srednjih podjetij ali ustvarjalna MSP v kulturnem sektorju, ki so priznana kot prednostna naloga. Ti skladi vključujejo subvencije za zaposlovanje, sheme kratkoročnega dela ter likvidnost in solventnost za MSP.  
  • Začasna podpora za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) je instrument, ki je na voljo državam članicam za boj proti negativnim gospodarskim in socialnim posledicam pandemije COVID-19.
  • Prilagojena so bila obstoječa orodja, vključno z večjo prožnostjo pri izvajanju podprtih projektov. Obstoječa jamstvena shema za MSP v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, vključno z mediji, na primer omogoča večjo prožnost pri odplačilih posojil in olajšuje posojanje z zagotavljanjem večje varnosti finančnim institucijam.
  • Komisija je sprejela akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju medijskega in avdiovizualnega sektorja. Ti sektorji, ki jih je še posebej prizadela koronavirusna kriza, so bistveni za demokracijo ter evropsko kulturno raznolikost in digitalno avtonomijo. Akcijski načrt se osredotoča na tri področja dejavnosti in 10 konkretnih ukrepov. To bo medijskemu sektorju pomagalo pri okrevanju po krizi, saj bo olajšalo in razširilo dostop do financiranja. Prav tako bodo pomagale medijskemu sektorju pri preoblikovanju s spodbujanjem naložb, da bi sprejeli dvojni digitalni in zeleni prehod, hkrati pa zagotovili odpornost sektorja v prihodnosti. Poleg tega bodo opolnomočili evropske državljane in podjetja.

 

Sklepi Sveta o svobodi in pluralnosti medijev

Svet Evropske unije je 7. decembra 2020 sprejel sklepe o zaščiti svobodnega in pluralističnega medijskega sistema.

Svet Evropske unije je 14. novembra 2018 sprejel sklepe o krepitvi evropskih vsebin v digitalnem gospodarstvu.

Svet je pred tem 26. novembra 2013 sprejel sklepe o svobodi in pluralnosti medijev v digitalnem okolju.

Kolokvij o temeljnih pravicah, posvečen pluralizmu in demokraciji medijev

Evropska komisija je novembra 2016 organizirala kolokvij o temeljnih pravicah, posvečen medijskemu pluralizmu in demokraciji. Razprava je temeljila na opombah za razpravo, posebni raziskavi Eurobarometra in rezultatih javnega posvetovanjaRezultati kolokvija so bili objavljeni decembra 2016.

Najnovejše novice

Povezane vsebine

Širša slika

Mediji in digitalna kultura

Komisija podpira evropske medije in digitalno kulturo s politikami za opolnomočenje državljanov in spodbujanje pluralnosti medijev.

Podrobnejše informacije

Multimedijski ukrepi

Multimedijski ukrepi EU so namenjeni okrepitvi poročanja o zadevah EU z evropskega vidika.

Medijska pismenost

Medijska pismenost še nikoli ni bila tako pomembna, kot je danes. Državljanom vseh starosti omogoča krmarjenje po sodobnem medijskem okolju in sprejemanje informiranih odločitev.

Boj proti dezinformacijam na spletu

Komisija se bori proti širjenju dezinformacij in napačnih informacij na spletu, da bi zagotovila zaščito evropskih vrednot in demokratičnih sistemov.

Glej tudi

Virtualni svetovi primerni za ljudi

Virtualni svetovi, imenovani tudi metaverzi, bodo zagotavljali priložnosti in izzive. Komisija bo zagotovila, da bodo odražale vrednote in temeljne pravice EU ter spodbujale inovacije za podjetja.

Avdiovizualne in medijske storitve

Danes lahko naše najljubše oddaje gledamo ne samo na televiziji, ampak tudi na spletu. Za te predstave veljajo pravila enotnega trga.

Podpora medijem in digitalni kulturi

Komisija spodbuja usklajen pristop k politikam medijev, ki zajema zakonodajo o medijskih storitvah in ohranjanju evropske kulturne dediščine.

Digitalna kulturna dediščina

Kulturna dediščina se zaradi digitalnih tehnologij hitro razvija. Zdaj je treba ohraniti našo kulturno dediščino in jo prenesti v to digitalno desetletje.

Avtorske pravice

Evropska komisija prilagaja pravila EU o avtorskih pravicah novim vedenjem potrošnikov v Evropi, ki ceni njeno kulturno raznolikost.