Izjava o omejitvi odgovornosti: stališča, predstavljena v tem zbirnem poročilu o dejstvih, niso mnenja Evropske komisije, temveč zainteresiranih strani, ki so sodelovale v tem odprtem javnem posvetovanju. V nobenem primeru se ne more obravnavati kot uradno stališče Komisije ali njenih služb.
Cilji posvetovanja
Cilj direktive o znižanju stroškov širokopasovnih povezav je olajšati in spodbuditi postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti z znižanjem stroškov vzpostavitve s sklopom usklajenih ukrepov. Odzivi na javno posvetovanje dopolnjujejo in posodabljajo dokaze, ki jih je doslej zbrala Komisija, vključno s poročilom o izvajanju direktive o znižanju stroškov širokopasovnih povezav in stalnim spremljanjem njenega izvajanja v državah članicah ter tržnega in tehnološkega razvoja, ki se je zgodil od njenega sprejetja.
Pregled direktive o znižanju stroškov širokopasovnih povezav (v nadaljnjem besedilu: Direktiva) je del ukrepov, napovedanih v sporočilu „Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope“(COM(2020) 67 final), in je ključnega pomena za doseganje ciljev povezljivosti, ki jih je Komisija določila v sporočilu za gigabitno družbo (COM(2016) 587 final) v Evropi, ter ciljev, sprejetih v dokumentu „Digitalni kompas do leta 2030: Evropska pot v digitalno desetletje“(COM(2021) 118 final).
Cilj javnega posvetovanja je bil zbrati mnenja o:
- ocena splošnega delovanja Direktive
- možne prilagoditve tehnološkemu, tržnemu in regulativnemu razvoju ter druge izboljšave z namenom spodbujanja učinkovitejše in hitrejše uvedbe trajnostnih zelo visokozmogljivih omrežij, vključno z optičnimi omrežji in omrežji 5G
- potreba po uskladitvi z Evropskim zakonikom o elektronskih komunikacijah
- kako bi lahko revidirani instrument prispeval k trajnostnosti sektorja elektronskih komunikacij v skladu z evropskim zelenim dogovorom (COM(2019) 640 final)
- možno zmanjšanje upravnega bremena in možnosti za poenostavitev.
Kdo je sodeloval v javnem posvetovanju?
Od 96 anketirancev iz 25 držav (22 držav članic, Združenega kraljestva, Norveške in Kitajske) je bilo 36 podjetij/poslovnih organizacij (od tega operaterji elektronskih komunikacijskih omrežij, operaterji drugih vrst omrežij, operaterji fizične infrastrukture za gostovanje elektronskih komunikacijskih omrežij, dobavitelji elektronske komunikacijske opreme in povezanih storitev), 23 poslovnih združenj (večinoma iz operaterjev elektronskih komunikacijskih omrežij), 23 javnih organov (lokalni, regionalni in nacionalni, vključno z nacionalnimi regulativnimi organi, šest državljanov EU, dva NVO, en sindikat in pet drugih (npr. kompetenčni uradi za širokopasovne povezave, deležniki s splošnim interesom itd.). Štiri podjetja/poslovne organizacije, ki so se odzvali, so mala in srednja podjetja (MSP) iz Nemčije (2), Slovenije (1) in Švedske (1).
Slika 1: Porazdelitev odgovorov na javno posvetovanje glede na vrsto anketiranca.
Slika 2. Porazdelitev odgovorov po državah.
Profili anketirancev odražajo samoizbirno naravo javnih posvetovanj in pozivajo k previdnosti pri razlagi rezultatov, saj jih ni mogoče šteti za reprezentativni vzorec vseh evropskih deležnikov ali vseh deležnikov v kategoriji deležnikov, niti ne predstavljajo enake teže (npr. evropska združenja, ki zastopajo več operaterjev elektronskih komunikacij iz različnih držav članic v primerjavi s posameznimi mnenji). V tem javnem posvetovanju so sodelovali trije nacionalni regulativni organi, odbor evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) pa je pripravil ločeno mnenje, ki na splošno zajema iste vidike.
Predhodne ugotovitve
V povprečju so imeli oddelki več kot 70-odstotno aktivno udeležbo (če ni drugače določeno, pomenimo tiste, ki so dejansko odgovorili na posamezna vprašanja, glede na to, da anketiranci niso mogli odgovoriti na vsa vprašanja ali podvprašanja glede na svoje znanje ali podvprašanja). Brez poseganja v poglobljeno analizo odgovorov lahko opazujemo naslednje splošne trende.
Gonilna sila za pravočasno in učinkovito postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij
Večina anketirancev navaja, da na pravočasno in učinkovito postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij pomembno vplivajo naslednji vidiki: postopki izdajanja dovoljenj (84 %) in pristojbine za izdajo dovoljenj (54 %); dostop do obstoječe fizične infrastrukture elektronskih komunikacijskih omrežij (77 %), do obstoječe fizične infrastrukture omrežij za oskrbo z električno energijo (56 %) ali do drugih elementov in naprav, primernih za namestitev omrežnih elementov (55 %); usklajevanje gradbenih del in drugih sovlaganj ali skupnih mehanizmov uvajanja (62 %); poleg informacij o obstoječi fizični infrastrukturi (79 %), o drugih elementih in objektih, primernih za namestitev omrežnih elementov (71 %), ali o tekočih ali načrtovanih gradbenih delih (68 %) in dostopu do stavbne fizične infrastrukture (69 %) (možnost odziva „Dostop do obstoječe fizične infrastrukture drugih oskrbovalnih omrežij (npr. voda, toplota, oskrba s plinom, kanalizacija)“ je bila obravnavana kot vidik, ki vpliva na pravočasno in učinkovito postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij s strani manj kot polovice anketirancev).
Splošno delovanje Direktive
36 % anketirancev (od tega je 29 % predstavnikov poslovnih združenj, 25 % operaterjev elektronskih komunikacijskih omrežij in 36 % javnih organov) meni, da je direktiva skladna z regulativnim okvirom za elektronske komunikacije iz leta 2009, 30 % pa z Evropskim zakonikom o elektronskih komunikacijah (od tega je 13 % predstavnikov poslovnih združenj, 29 % operaterjev elektronskih komunikacijskih omrežij in 42 % javnih organov). 45 % anketirancev potrjuje dodano vrednost EU pri harmonizaciji, ki jo prinaša Direktiva, in sicer z regulativno predvidljivostjo in pravno varnostjo, 29 % s preprostimi in učinkovitimi upravnimi postopki, 24 % z enostavnostjo poslovanja po vsej EU in 23 % z ekonomijo obsega za podjetja, ki poslujejo v več državah EU (slika 3).
Slika 3. Dodana vrednost EU, ki jo prinaša harmonizacija, ki jo prinaša Direktiva, zaradi različnih dejavnikov.
Kar zadeva splošne cilje Direktive, 20 % anketirancev meni, da je direktiva učinkovita pri omogočanju izgradnje visokohitrostnih elektronskih komunikacijskih omrežij z nižjimi stroški, 26 % anketirancev pa je še vedno nevtralnih, 43 % pa jih meni, da ni dovolj učinkovita. Kar zadeva operativne cilje, 19 % anketirancev meni, da je Direktiva učinkovita pri krepitvi usklajevanja gradbenih del, 11 % pa pri skrajšanju časa in stroškov izdaje dovoljenj, medtem ko 48 % oziroma 51 % meni, da je neučinkovita. Navedeni razlogi so na primer obstoječe ovire za vzpostavitev omrežja, pomanjkanje enotnih in digitaliziranih upravnih postopkov ter usklajevanja med različnimi javnimi upravami ali nezadostno učinkovita enotna informacijska točka. 34 % anketirancev meni, da je Direktiva olajšala in spodbudila postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij zaradi dostopa do obstoječe fizične infrastrukture in s tem povezanih ukrepov za preglednost, 28 % zaradi usklajevanja gradbenih del in s tem povezanih ukrepov za preglednost, 29 % zaradi dostopa do stavbne fizične infrastrukture in s tem povezanih ukrepov za dostop, 28 % zaradi pristojnih organov in drugih horizontalnih določb ter 25 % zaradi postopkov izdaje dovoljenj.
Dostop do fizične infrastrukture in njena razpoložljivost ter usklajevanje gradbenih del
Kar zadeva obseg, ki ga stroški, povezani s fizično infrastrukturo, predstavljajo glede na skupne stroške postavitve fiksnih in mobilnih/brezžičnih omrežij, le manj kot 40 % (fiksna) in 20 % (mobilna/brezžična) vseh udeležencev javnega posvetovanja navaja svoje s tem povezane ocene (večina so bila podjetja/poslovne organizacije ali poslovna združenja, ki zastopajo operaterje elektronskih komunikacijskih omrežij). Približno tri četrtine anketirancev meni, da so taki stroški višji od 60 % v primeru fiksnih omrežij in višji od 40 % v primeru mobilnih/brezžičnih omrežij (slika 4).
Slika 4: Odstotek, ki ga stroški, povezani s fizično infrastrukturo, predstavljajo glede na skupne stroške postavitve fiksnih in mobilnih/brezžičnih omrežij.
43 % anketirancev meni, da so obveznosti izpolnjevanja razumnih zahtev za dostop pod poštenimi in razumnimi pogoji, vključno z določanjem cen, do fizične infrastrukture v lasti operaterjev elektronskih komunikacijskih omrežij primerne za zagotovitev učinkovitega in sorazmernega dostopa do različnih vrst obstoječe fizične infrastrukture, 41 % anketirancev pa meni, da so primerne za dostop do fizične infrastrukture, ki je v lasti operaterjev omrežij, ki niso elektronska komunikacijska omrežja. 48 % anketirancev meni, da se načelo „poštenih in razumnih pogojev“ za dostop do fizične infrastrukture iz člena 3 Direktive ne uporablja učinkovito (glede na izid), 46 % pa jih ni učinkovito (glede na čas), ki so ga organi za reševanje sporov potrebovali.
Kar zadeva dostop do obstoječe fizične infrastrukture, anketiranci menijo, da so pomanjkanje razpoložljivosti ustrezne fizične infrastrukture (76 %), pomanjkanje informacij o obstoječi fizični infrastrukturi (59 %), težave pri dogovoru o pogojih dostopa z lastniki fizične infrastrukture (58 %) in počasen/neučinkovit postopek reševanja sporov (54 %) povzročili dražjo ali dolgotrajnejšo vzpostavitev omrežja. Stališča glavnih kategorij deležnikov so predstavljena na sliki 5.
Slika 5: Dejavniki, ki so privedli do dražjega ali dolgotrajnejšega uvajanja omrežja v zvezi z dostopom do obstoječe fizične infrastrukture.
67 % anketirancev je navedlo, da so bile sedanje določbe o visokohitrostni stavbni fizični infrastrukturi iz Direktive vsaj nekoliko pomembne za lažjo postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij.
Več kot dve tretjini anketirancev meni, da bi bilo usklajevanje gradbenih del med elektronskimi komunikacijskimi omrežji (71 %) ali prometnimi omrežji (vključno z železnicami, cestami, pristanišči in letališči) (68 %) in elektroenergetskimi omrežji (vključno z javno razsvetljavo) (67 %) do neke mere pomembno za vzpostavitev elektronskih komunikacijskih omrežij, več kot polovica anketirancev pa je navedla tudi plinska, vodovodna in ogrevalna omrežja.
Slika 6 Pomen koordinacije gradbenih del med elektronskimi komunikacijskimi omrežji in drugimi vrstami omrežij.
Ukrepi za preglednost
Kar zadeva minimalne informacije o fizični infrastrukturi, ki bi morale biti na voljo operaterjem, ki želijo vzpostaviti elektronska komunikacijska omrežja, ki presegajo informacije iz člena 4(1) Direktive, 74 % anketirancev navaja georeferencirano lokacijo in/ali pot, 40 % anketirancev pa skupno in prosto zmogljivost za namestitev omrežnih elementov (npr. št. vodov, m² razpoložljivega prostora).
66 % oziroma 22 % anketirancev navaja edinstveno odložišče informacij (ki ga uporabljajo omrežni operaterji in javni organi) oziroma združenje obstoječih repozitorijev informacij (različnih omrežnih operaterjev in/ali javnih organov) kot najboljša mehanizma za zagotavljanje najprimernejšega in najučinkovitejšega dostopa do ustreznih informacij o obstoječi fizični infrastrukturi in načrtovanih gradbenih delih.
Več kot 60 % anketirancev meni, da so informacije iz slike 7 pomembne za lažjo vzpostavitev omrežja, če so se informacije stalno posodabljale prek enotne informacijske točke.
Slika 7: Ustreznost razpoložljivosti informacij, ki se stalno posodabljajo, prek enotnih informacijskih točk, da se olajša vzpostavitev omrežja.
Postopki izdaje dovoljenj
Kar zadeva dejavnike, ki negativno vplivajo na zapletenost in trajanje postopkov izdajanja dovoljenj za postavitev ali nadgradnjo elektronskih komunikacijskih omrežij, več kot tri četrtine anketirancev opozarja na pomanjkanje usklajevanja med različnimi organi, pristojnimi za izdajo dovoljenj (80 %), na veliko število dovoljenj, potrebnih za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij (79 %), pomanjkanje elektronskih sredstev/postopkov za vloge za dovoljenja in nespoštovanje roka za izdajo vseh dovoljenj, povezanih z izgradnjo elektronskih komunikacijskih omrežij, vključno s tistimi za pravice poti (75 %).
Kar zadeva morebitne ukrepe za racionalizacijo postopkov izdajanja dovoljenj za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij, anketiranci navajajo (glej sliko 8): razpoložljivost celovitega postopka izdajanja dovoljenj, ki zajema vse različne postopke vsakega vključenega pristojnega organa, in možnost predložitve vlog za dovoljenje z elektronskimi sredstvi (93 %); enotna vstopna točka (vse na enem mestu), ki deluje kot posrednik, vloge za dovoljenje za usmerjanje pa naslovijo na kateri koli pristojni organ (nacionalni, regionalni ali lokalni) (89 %); usklajevanje in spremljanje postopkov izdajanja dovoljenj s strani enega samega organa (ali niza organov) s strani vseh pristojnih organov (62 %); uskladitev postopkov za izdajo dovoljenj na ravni držav članic (75 %) ali na ravni EU (59 %) in centralizacija pristojnosti za vsa dovoljenja v enem organu v državi članici (58 %).
Slika 8: Možni ukrepi za racionalizacijo postopkov izdajanja dovoljenj za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij.
Vpliv elektronskih komunikacijskih omrežij na okolje
Anketiranci priznavajo, da bi uvedba fiksnih omrežij (37 %), delovanje fiksnih omrežij (35 %), postavitev mobilnih/brezžičnih omrežij (31 %) in delovanje mobilnih/brezžičnih omrežij (40 %) lahko zmerno ali bolj negativno vplivala na okolje, zlasti zaradi emisij CO2in drugih toplogrednih plinov.
72 % anketirancev meni, da bi proizvodnja uporabljene opreme, materialov in logistike prispevala k vplivu postavitve elektronskih komunikacijskih omrežij na okolje, medtem ko je 58 % oziroma 56 % navedlo, da k temu prispevajo tehnike uvajanja (npr. vrsta jarjanja) in vrsta omrežij (npr. fiksna ali brezžična/mobilna).
Upravljanje, izvrševanje in pravni instrument
Čeprav manjšina operaterjev elektronskih komunikacijskih omrežij meni, da je sistem za reševanje sporov učinkovit, je mnenje javnih organov na splošno veliko bolj pozitivno.
Več kot polovica (53 %) anketirancev se strinja, da bi določitev pravil o porazdelitvi stroškov (v primeru usklajevanja gradbenih del) zagotovila zadovoljiv postopek reševanja sporov (53 % poslovnih združenj, 39 % podjetij/organizacij podjetij in 37 % javnih organov), 44 % pa jih meni, da bi se to zagotovilo z naložitvijo kazni organu za reševanje sporov, če reševanje ne bi bilo izdano v roku (35 % poslovnih združenj, 46 % podjetij/organizacij podjetij in samo 6 % javnih organov, ki so odgovorili na zadevno vprašanje).
47 % anketirancev meni, da je izbira direktive kot pravnega instrumenta za urejanje ukrepov za znižanje stroškov postavitve elektronskih komunikacijskih omrežij ustrezna, 26 % vprašanih pa meni, da ni primerna (od tega je bilo 85 % omrežnih operaterjev/združenj in 5 % javnih organov). Pri pregledu 47 % anketirancev podpira uporabo direktive z minimalno uskladitvijo (podobno sedanji direktivi); 39 % uredbe kot pravnega instrumenta in 25 % uporabe direktive z največjo možno uskladitvijo.
Naslednji koraki
Komisija bo izvedla poglobljeno analizo odgovorov. Ocena odgovorov, skupaj z dodatnimi prispevki iz drugih posvetovalnih dejavnosti in virov, bo prispevala k oceni izvajanja Direktive ter pripravi ocene učinka in revidiranega zakonodajnega predloga.
Poročilo s povzetkom dejstev in prispevki k posvetovanju
Prenesite zbirno poročilo o direktivi o znižanju stroškov širokopasovnih povezav (.pdf).
Preberite posamezne prispevke anketirancev na temo „Povejte svoje mnenje“ in prenesete dodatne prispevke iz Bundesregierung (.pdf), ECTA (.pdf) in CETIN (.pdf).