Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav za obdobje 2021–2027 ustreza ciljem evropske gigabitne družbe za leto 2025 in delno digitalnim ciljem za leto 2030.
Povzetek razvoja širokopasovnih povezav na Hrvaškem
Cilj nacionalnega načrta za razvoj širokopasovnih povezav za obdobje 2021–2027 je vsem gospodinjstvom zagotoviti hitrost prenosa vsaj 100 Mb/s z možnostjo nadgradnje na 1 Gb/s ter 1 Gb/s za vladne urade in javne stavbe, kot so šole in zdravstvene ustanove. Omrežja 5G naj bi pokrivala vsa glavna mesta in kraje ter glavne avtoceste.
Nacionalna strategija in politika na področju širokopasovnih povezav
Pristojni organi
- Ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo (Ministarstvomora, promet i infrastrukture)je osrednji državni upravni organ s strokovnim znanjem in odgovornostjo za upravne naloge na področju elektronskih komunikacij, vključno s politiko in strategijo širokopasovnih povezav. Prek Direktorata za zračni promet, elektronske komunikacije in poštne storitve pripravlja predloge za strategije, študije, smernice, programe in izvedbene načrte. Določa splošna načela in cilje politike za razvoj elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, vključno s širokopasovno infrastrukturo.
- Ministrstvo za regionalni razvoj in sklade EU (Ministarstvoregionalnoga razvoja i fondova Europske unije) upravlja dve nacionalni shemi NGN, ki ju financira EU, tj. okvirni nacionalni program za razvoj infrastrukture za širokopasovni dostop in nacionalni program za razvoj zaledne širokopasovne infrastrukture.
- Hrvaški regulativni organ za omrežne industrije HAKOM (Hrvatskaregulatorna agencija za mrežne djelatnosti)zagotavlja tržno konkurenco, stabilno rast in okolje za inovacije na trgu elektronskih komunikacij in poštnih storitev.
Glavni cilji razvoja širokopasovnih povezav
Vlada Republike Hrvaške je marca 2021 sprejela nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav za obdobje 2021–2027. Načrt je v skladu s cilji evropske gigabitne družbe za leto 2025, delno digitalnimi cilji za leto 2030 in akcijskim načrtom za 5G v Evropi. Cilj hrvaškega načrta je vsem gospodinjstvom zagotoviti povezljivost s hitrostjo prenosa vsaj 100 Mb/s, vladnim uradom in javnim stavbam, kot so šole in zdravstvene ustanove, pa simetrične povezave s hitrostjo prenosa vsaj 1 Gb/s. Prav tako si prizadeva za omrežja 5G v vseh glavnih mestih in ob glavnih avtocestah.
Leta 2022 je bila odobrena strategija za digitalno Hrvaško do leta 2032, tj. akt o večsektorskem strateškem načrtovanju, ki določa naslednje glavne strateške cilje:
- razvito in inovativno digitalno gospodarstvo
- digitalizirana javna uprava
- razvita, razpoložljiva in uveljavljena zelo visokozmogljiva omrežja
- razviti digitalne kompetence za delo in življenje v digitalni dobi
Glavni ukrepi in finančni instrumenti za razvoj širokopasovnih povezav
Za kartiranje širokopasovnih povezav je HAKOM razvil in posodobil osrednje orodje za kartiranje, imenovano interaktivni portal GIS, ki zagotavlja informacije o razpoložljivosti širokopasovnega dostopa, konsolidiran načrt infrastrukture mobilnih komunikacij ter objave namer za uvedbo in hitrosti pasovne širine.
Nacionalni okvirni program za razvoj zaledne širokopasovne infrastrukture na območjih z nezadostnim komercialnim interesom za naložbe (ONP) je nacionalna (krovna) shema državne pomoči za širokopasovne povezave. Poleg splošnih pravil o državnih pomočeh prinaša ONP tudi smernice za lokalne občine za izvajanje posameznih projektov v okviru ONP. Ocenjeno skupno (največje) financiranje okvirnega programa na nacionalni ravni znaša 257,9 milijona EUR, od tega se 123,1 milijona EUR financira iz ESRR, preostalih 134,8 milijona EUR pa se krije s posojilom EIB. Oba vira financiranja (posojilo ESRR in EIB) predstavljata nepovratna sredstva za javne organe na lokalni in regionalni ravni (mesta, občine in okrožja). Pričakuje se, da bo prispevek zasebnih sredstev za sofinanciranje širokopasovnih omrežij NGA med izvajanjem programa znašal 120 milijonov EUR. Povprečni letni proračun programa v obdobju 2016–2023 znaša 31,5 milijona EUR. Hrvaški regulativni organ za omrežne industrije (HAKOM)je bil določen kot imetnik ONP.
Nacionalni program za zaledno širokopasovno infrastrukturo (NP-BBI) zajema ukrepe državne pomoči za zaledni del omrežja NGN na belih lisah in je namenjen razvoju nacionalnega zalednega širokopasovnega omrežja NGN kot segmenta omrežja, ki povezuje omrežja NGA in nacionalna osrednja omrežja. Program je podprla Evropska komisija in se bo izvajal na podlagi modela javnih naložb. Pasivna optična infrastruktura bo zasnovana, zgrajena in ohranjena v trajni javni lasti. Ko bo infrastruktura zgrajena, bo ponujena operaterjem na trgu pod enakimi pogoji. Na podlagi rezultatov javnih posvetovanj je cilj programa zajeti vsaj 540 naselij, ki so prvotno prednostno razvrščena in določena kot ciljna naselja (vsaj 25 % prebivalstva) na primestnih in podeželskih območjih Hrvaške. Skupni ocenjeni (najvišji) proračun ukrepa znaša 101,4 milijona EUR, od tega bo 86,2 milijona EUR (85 %) financiral ESRR, preostalih 15,2 milijona EUR (15 %) pa nacionalni skladi. Letni proračun sheme znaša 14,5 milijona EUR za obdobje 2017–2023.
V okviru novega partnerskega sporazuma in novega operativnega programa „Konkurenčnost in kohezija“ sta za obdobje 2021–2027 predlagani dve dejavnosti:
- Shema širokopasovne infrastrukture naslednje generacije: izgradnjo širokopasovne „zaledne“ infrastrukture naslednje generacije skupaj s povezavami s končnimi uporabniki, ki bo podpirala hitrosti dostopa 100 megabitov na sekundo (Mbps). Shema zajema 540 prednostnih naselij, od katerih ima vsako več kot 1 000 prebivalcev, in približno 5 800 manjših naselij. Vsi kraji, ki jih zajema naložba, so demografsko, socialno in ekonomsko pod nacionalnim povprečjem. Nameščenih bo približno 5.650 km optičnih vlaken. Kjer je to mogoče, se bodo uporabljali obstoječi vodi, čeprav se ocenjuje, da bodo potrebni novi vodi za približno 45 % (približno 2 450 km) nameščenih optičnih vlaken. Shema je razdeljena na dve enoti: prvi zajema izgradnjo zaledne omrežne infrastrukture naslednje generacije; drugi pa zajema priključitev javnih uprav na optično infrastrukturo. Celotna naložba za shemo znaša 129,1 milijona EUR, pri čemer Evropski sklad za regionalni razvoj EU prispeva 86,2 milijona EUR prek operativnega programa za konkurenčnost in kohezijo za programsko obdobje 2014–2020. Naložba spada v prednostno nalogo „Uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij“. Hrvaška prispeva 42,5 milijona EUR.
- Naložbe v postavitev zelo visokozmogljivih omrežij na belih in sivih lisah dostopovnih omrežij naslednje generacije končnim uporabnikom v skladu s programom za podporo digitalni povezljivosti s prispevkom Hrvaške v višini 57,5 milijona EUR.
Hrvaški načrt za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe za povezljivost za krepitev povezljivosti kot temelja digitalnega prehoda družbe in gospodarstva. V vrednosti približno 106 milijonov EUR je njihov cilj zagotoviti storitve povezljivosti zelo visokozmogljivih omrežij v skladu s cilji gigabitne družbe EU za leto 2025:
- Storitve hitrosti 100 Mb/s za 100 000 hrvaških gospodinjstev (700.000 prebivalcev) v 20 projektih v čim več lokalnih upravnih enotah, zlasti za odpravo ovire v zvezi s povezljivostjo za delo na daljavo in učenje na daljavo, zlasti na podeželju in med ranljivimi skupinami, kot so učenci iz prikrajšanih družin ali invalidi
- 1 Gbitne storitve za vse glavne spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja, kot so šole, univerze, raziskovalna središča, prometna vozlišča, bolnišnice, organi javne uprave in podjetja.
Druge naložbe v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v višini približno 20 milijonov EUR bodo namenjene: (i) gradnja pasivne elektronske komunikacijske infrastrukture za zagotavljanje dostopa do zelo visokozmogljivih omrežij in storitev 5G na podeželskih in redko poseljenih območjih, kjer ni tržnih pogojev za privabljanje zasebnih naložb“; ter (ii) pokritost z omrežjem 5G na mestnih območjih in glavnih kopenskih prometnih poteh (koridorji 5G). Približno 55 % gospodinjstev, ki jih zajemajo ti ukrepi, je na podeželju, 26 % na primestnih območjih in le 19 % na mestnih območjih. Približno 400 000 EUR bo vloženih v reformne dejavnosti za zmanjšanje ovir in smernice za gradnjo in izdajo dovoljenj ter postopke usklajevanja.
Hrvaška je v svojem časovnem načrtu za izvajanje nabora orodij za povezljivost napovedala načrte za odpravo glavnih ovir za učinkovito postavitev zelo visokozmogljivih omrežij, kot so omejitve načrtovanja, hitrejši postopki za pravice poti in potreba po ustanovitvi usklajevalnega organa za obravnavo dovoljenj ter pripravi smernic za zaračunavanje pristojbin.
Podatki o širokopasovnem razvoju in tehnologijah na Hrvaškem
Najnovejši podatki o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in gostotah ter pokritosti z različnimi širokopasovnimi tehnologijami so na voljo v poročilih za posamezne države v okviru indeksa digitalnega gospodarstva in amp; družbe (DESI).
Dodelitev spektra za brezžične širokopasovne povezave
Podrobnejše informacije o usklajenih dodelitvah spektra so na voljo v poročilu evropske opazovalnice za 5G.
Publikacije in dokumenti za medije na nacionalni ravni in ravni EU
angleščini
- Naložbena shema: Gradnja nacionalne zaledne širokopasovne infrastrukture omrežja naslednje generacije in povezovanje ciljnih končnih uporabnikov v skupini organov javne uprave z dostopovno širokopasovno infrastrukturo naslednje generacije
- Priročnik za naložbe v širokopasovne povezave
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi v letu 2022
- Študija o nacionalnih načrtih za širokopasovne povezave v EU-27
- Poročila in analize o širokopasovni povezljivosti
hrvaščini
- Nacionalni načrt razvoja širokopojasnog pristupa u Republici Hrvatskoj u razdoblju od 2021. do 2027. godine
- Okvirni nacionalni program za razvoj infrastrukture širokopojasnog pristupa (ONP)
Kontaktni podatki
BCO Hrvaška (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Hrvaški regulativni organ za mrežne industrije, oddelek za razvojne programe (HAKOM, Hrvatska regulatorna agencija za mrežne djelatnosti)
Naslov: Roberta Frangeša Mihanovića 9, 10110 Zagreb, Hrvaška
Kontakt preko elektronske pošte
Telefon: +385 1 700 7399
Spletna stran
Ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo (Ministarstvo mora, promet i infrastrukture)
Naslov: Prisavlje 14, 10000 Zagreb, Hrvaška
Kontakt preko elektronske pošte1 ali elektronske pošte2
Telefon: +385 1 6169 -060 / -110
Spletna stran
Zadnje novice
Povezane vsebine
Širša slika
Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Švedski nacionalni načrt za širokopasovne povezave, sprejet leta 2016, ima vizijo popolnoma povezane Švedske ter cilje glede pokritosti z mobilnimi omrežji in visokohitrostnih širokopasovnih povezav za gospodinjstva in podjetja.
Digitalna povezljivost in uvedba 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende.
Slovenija se pri razvoju širokopasovnih omrežij odloča za tehnološko nevtralnost in tržno dinamiko, zlasti konkurenco na področju infrastrukture in storitev.
Slovaška si je zastavila dolgoročni cilj, da bo do leta 2030 vsem gospodinjstvom zagotovila dostop do ultrahitrega interneta.
Romunija se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot korak k doseganju ciljev povezljivosti EU.
Agenda Portugal Digital in nacionalna strategija za povezljivost v zelo visokozmogljivih elektronskih komunikacijskih omrežjih za obdobje 2023–2030 oblikujeta razvoj digitalne infrastrukture na Portugalskem.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave do leta 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Razširitev zanesljive in močne digitalne infrastrukture ter odprava digitalnega razkoraka sta v središču politik digitalne infrastrukture na Nizozemskem.
Malteška širokopasovna politika je tehnološko nevtralna in daje prednost konkurenčnemu tržnemu okolju.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog luksemburškega vladnega programa.
Litva namerava do leta 2027 podeželskim območjem zagotoviti hitrosti 100 Mb/s in podpreti cilje gigabitne družbe za leto 2025.
Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva za hitrosti 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi v gigabitne, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave je vsem zagotoviti gigabitno povezljivost do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Cilj madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2022–2030 je doseči cilj, da bi bilo do leta 2030 95 % gospodinjstev pokritih z gigabitnimi omrežji.
Nacionalni načrt za širokopasovne povezave za obdobje 2021–2027 spodbuja uporabo fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij in omrežij 5G. Grška Biblija o digitalni preobrazbi za obdobje 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe...
Koalicijski sporazum nemške zvezne vlade iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija iz leta 2022 dajejo prednost nacionalni oskrbi z omrežji FTTH in 5G.
Nacionalni program za širokopasovne povezave France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega dostopa za vse do leta 2025.
Finski organi dajejo prednost uvedbi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za slabo pokrita območja in svetovanja lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami po vsej državi, podpirajo danske širokopasovne cilje. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju, in sicer z vzpostavitvijo temeljev, na katerih bi...
V nacionalnem načrtu za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobrenem marca 2021, je opredeljen strateški pristop Češke republike k izgradnji zelo visokozmogljivih omrežij.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Nacionalni načrt širokopasovne infrastrukture za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Belgijska strategija za širokopasovne povezave je vključena v širšo strategijo politike, imenovano Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z...
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na oskrbo z gigabitnimi povezavami (fiksnimi in mobilnimi) po vsej državi do leta 2030.