Skip to main content
Shaping Europe’s digital future

Širokopasovna povezava na Hrvaškem

Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav 2021–2027 je odziv na cilje evropske gigabitne družbe 2025 in delno na digitalne cilje za leto 2030.

    zastava Hrvaške

Povzetek razvoja širokopasovnih povezav na Hrvaškem

Cilj nacionalnega načrta za razvoj širokopasovnih povezav za obdobje 2021–2027 je vsem gospodinjstvom zagotoviti hitrost prenosa vsaj 100 Mb/s z možnostjo nadgradnje na 1 Gbps in 1 Gbps za vladne pisarne in javne stavbe, kot so šole in zdravstvene ustanove. Omrežja 5G naj bi pokrivala vsa glavna mesta in mesta ter glavne avtoceste.

Nacionalna strategija in politika širokopasovnih povezav

Pristojni organi

  • Ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo (Ministarstvo mora, promet i infrastrukture)je osrednji državni upravni organ s strokovnim znanjem in odgovornostjo za upravne naloge na področju elektronskih komunikacij, vključno s širokopasovno politiko in strategijo. Prek Direktorata za zračni promet, elektronske komunikacije in poštne storitve je pristojen za pripravo predlogov strategij, študij, smernic, programov in izvedbenih načrtov. Določa splošna načela in cilje politike razvoja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, vključno s širokopasovno infrastrukturo.
  • Ministrstvo za regionalni razvoj in sredstva EU (Ministarstvo regionalnoga razvoja i fondova Europskeunije) upravljata dve nacionalni shemi NGN, ki ju financira EU, Okvirni nacionalni program za razvoj širokopasovne infrastrukture in nacionalni program za razvoj širokopasovne infrastrukture.
  • Hrvaški regulativni organ za mrežne industrije HAKOM (Hrvatska regulatorna agencija za mrežne djelatnosti) zagotavlja tržno konkurenco, stabilno rast in okolje za inovacije na trgu elektronskih komunikacij in poštnih storitev.

Glavni cilji za razvoj širokopasovnih povezav

Vlada Republike Hrvaške je marca 2021 sprejela nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav za obdobje 2021–2027. Načrt je odziv na cilje evropske gigabitne družbe 2025, delno na digitalne cilje za leto 2030 in akcijski načrt 5G za Evropo. Namen hrvaškega načrta je vsem gospodinjstvom zagotoviti povezljivost s hitrostjo prenosa vsaj 100 Mb/s, hkrati pa vladnim uradom in javnim stavbam, kot so šole in zdravstvene ustanove, zagotoviti simetrične povezave z vsaj 1 Gb/s. Prav tako išče omrežja 5G v vseh glavnih mestih in na glavnih avtocestah.

Glavni ukrepi za razvoj širokopasovnih povezav

Kartiranje širokopasovnih povezav: HAKOM je razvil in posodobil centralno orodje za kartiranje, Interaktivni GIS portal, ki zagotavlja informacije o razpoložljivosti širokopasovnega dostopa, konsolidiran načrt infrastrukture mobilnih komunikacij ter objave namenov za uvajanje in pasovne širine.

Nacionalni finančni instrumenti za širokopasovne povezave

Nacionalni okvirni program za razvoj širokopasovne infrastrukture za nazaj na območjih, kjer primanjkuje poslovnih interesov za naložbe (ONP), je nacionalna (krovna) shema državne pomoči za širokopasovne povezave. Poleg splošnih pravil o državni pomoči, ONP prinaša tudi smernice za lokalne občine za izvajanje posameznih projektov v okviru ONP. Skupno ocenjeno (najvišje) financiranje okvirnega programa na nacionalni ravni znaša 257,9 milijona EUR, od tega naj bi se 123,1 milijona EUR financiralo iz ESRR, preostalih 134,8 milijona EUR pa naj bi se krilo s posojilom EIB. Oba vira financiranja (posojila ESRR in EIB) pomenita nepovratna sredstva za javne organe na lokalni in regionalni ravni (mesta, občine in okrožja). Pričakuje se, da bo prispevek zasebnih sredstev za sofinanciranje širokopasovnih omrežij NGA med izvajanjem programa znašal 120 milijonov EUR. Povprečni letni proračun programa v obdobju 2016–2023 znaša 31,5 milijona EUR. Hrvaški regulativni organ za mrežno industrijo (HAKOM) je bil določen kot nosilec ONP.

Nacionalni program za širokopasovno zaledno infrastrukturo (NP-BBI) zajema ukrepe državne pomoči za zaledni del omrežja NGN v belih lisah in je namenjen razvoju nacionalnega širokopasovnega omrežja NGN kot omrežnega segmenta, ki povezuje omrežja NGA in nacionalna jedrna omrežja. Program je podprla Evropska komisija in se bo izvajal z modelom javnih naložb. Pasivna infrastruktura iz optičnih vlaken bo zasnovana in zgrajena ter ohranjena v stalni javni lasti. Ko bo infrastruktura zgrajena, bo na voljo operaterjem na trgu pod enakimi pogoji. Na podlagi rezultatov javnih posvetovanj je cilj programa zajeti vsaj 540 naselij, ki so na začetku prednostna in določena kot ciljna naselja (vsaj 25 % prebivalstva), ki se nahajajo na primestnih in podeželskih območjih Hrvaške. Skupni ocenjeni (najvišji) proračun ukrepa znaša 104,4 milijona EUR, od tega bo 86,2 milijona EUR (85 %) financiral ESRR, preostalih 15,2 milijona EUR (15 %) pa iz nacionalnih skladov. Letni proračun sheme za obdobje 2017–2023 znaša 14,5 milijona EUR.

V okviru novega sporazuma o partnerstvu in novega operativnega programa „Konkurenčnost in kohezija“ sta za obdobje 2021–2027 predlagani dve dejavnosti:

  • Shema širokopasovne infrastrukture naslednje generacije: Izgradnja širokopasovne „backhaul“ infrastrukture naslednje generacije, skupaj s povezavami s končnimi uporabniki, bo podpirala hitrost dostopa 100 megabitov na sekundo (Mbps). Shema zajema 540 prednostnih naselij, ki imajo vsako več kot 1.000 prebivalcev, plus približno 5 800 manjših naselij. Vsa mesta, ki jih zajema naložba, so demografsko, socialno in ekonomsko pod nacionalnim povprečjem. Nameščenih bo približno 5,650 km vlaken. Kjer bo mogoče, se bodo uporabljali obstoječi vodi, čeprav se ocenjuje, da bodo novi vodi potrebni za približno 45 % (približno 2 400 km) uporabljenih vlaken. Shema je razdeljena na dve enoti: ena zajema izgradnjo zaledne infrastrukture naslednje generacije; druga zajema povezavo javnih uprav z optično infrastrukturo. Skupne naložbe za shemo znašajo 129,1 milijona EUR, Evropski sklad za regionalni razvoj pa prispeva 86,2 milijona EUR prek operativnega programa „Konkurenčnost in kohezija“ za programsko obdobje 2014–2020. Naložba spada pod prednostno nalogo „Uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij“. Hrvaška prispeva 42,5 milijona EUR.
  • Naložbe v uvedbo zelo visokozmogljivih omrežij na belih in sivih območjih NGA končnim uporabnikom v skladu s Programom za podporo digitalni povezljivosti s prispevkom Hrvaške v višini 57,5 milijona EUR.

Hrvaški načrt za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe na področju povezljivosti za krepitev povezljivosti kot temelja digitalnega prehoda družbe in gospodarstva. V vrednosti približno 106 milijonov EUR naj bi zagotovili storitve povezljivosti VHCN v skladu s cilji gigabitne družbe EU za leto 2025:

  • Storitve 100 Mb/s za 100 000 hrvaških gospodinjstev (700,000 prebivalcev) v 20 projektih v čim več lokalnih upravnih enotah, da bi odpravili zlasti ovire povezljivosti za delo na daljavo in učenje na daljavo, zlasti na podeželju in med ranljivimi skupinami, kot so študenti iz prikrajšanih družin ali invalidi,
  • 1 Gbitne storitve za vse glavne spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja, kot so šole, univerze, raziskovalna središča, prometna vozlišča, bolnišnice, javni upravni organi in podjetja.

Druge naložbe v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v višini približno 20 milijonov EUR bodo usmerjene v: vzpostavitev pasivne elektronske komunikacijske infrastrukture za zagotavljanje dostopa do storitev VHCN in 5G na podeželskih in redko poseljenih območjih, kjer ni tržnih pogojev za privabljanje zasebnih naložb“; ter (ii) pokritost s 5G v mestnih območjih in na glavnih kopenskih prometnih poteh (5G koridorji). Približno 55 % gospodinjstev, vključenih v te ukrepe, je na podeželskih območjih, 26 % na primestnih območjih in le 19 % na mestnih območjih. Približno 400 000 EUR bo vloženih v reformne dejavnosti za zmanjšanje ovir in smernice za gradnjo in izdajanje dovoljenj ter postopke usklajevanja.

Hrvaška je v svojem časovnem načrtu za izvajanje nabora orodij za povezljivost napovedala načrte za odpravo glavnih ovir za učinkovito uvajanje VHCN, kot so omejitve načrtovanja, hitrejši postopki za pravice poti in potreba po ustanovitvi usklajevalnega organa za obravnavanje dovoljenj in pripravo smernic za zaračunavanje pristojbin.

Podatki o razvoju širokopasovnih povezav in tehnologijah na Hrvaškem

Za najnovejše podatke o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in penetracijah, pokritosti različnih širokopasovnih tehnologij in stroških preverite poročila iz preglednice in poročila o državah indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).

Dodelitve spektra za brezžične širokopasovne povezave

Za podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra se posvetujte z Evropskim observatorijem 5G.

Nacionalne publikacije in dokumenti za medije

Angleščina

Hrvaščina

Kontaktni podatki

BCO Hrvaška (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Hrvaški regulativni organ za mrežne industrije, Oddelek za razvojne programe (HAKOM, Hrvatska regulatorna agencija za mrežne djelatnosti)

Naslov: Roberta Frangeša Mihanovića 9, 10110 Zagreb, Hrvaška
Kontakt preko e-pošte
Telefon: +385 1 700 7399 Spletna stran

Ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo (Ministarstvo mora, promet i infrastrukture)

Naslov: Prisavlje 14, 10000 Zagreb, Hrvaška
Kontakt preko e -pošte1 ali email2
Telefon: +385 1 6169–060/–110 Spletna stran

Najnovejše novice

Broadband Investment Handbook

This handbook aims to assist public authorities in planning, implementing, and monitoring broadband projects within their territories.

Povezane vsebine

Širša slika

Širokopasovne povezave v državah EU

Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.

Glej tudi

Širokopasovna povezava v Romuniji

Načrt Romunije za širokopasovne povezave se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot prvi korak k doseganju ciljev EU glede povezljivosti.

Širokopasovna povezava na Portugalskem

Cilj agende Portugalska Digital je razvoj digitalne infrastrukture, ki državljanom omogoča, da izkoristijo nove priložnosti, ki jih ponujajo tehnologije.

Širokopasovna povezava na Nizozemskem

Vsa gospodinjstva na Nizozemskem bi morala imeti možnost dostopa do širokopasovnih omrežij s hitrostjo najmanj 100 Mb/s, velika večina pa bi morala do leta 2023 izkoristiti 1 Gbps.

Širokopasovna povezava v Luksemburgu

Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog v vladnem programu Luksemburga.

Širokopasovna povezava v Latviji

Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva doseči 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi na gigabitna, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.

Širokopasovna povezava v Italiji

Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave proti gigabitni družbi je zagotoviti gigabitno povezljivost za vse do leta 2026.

Širokopasovna povezava na Irskem

Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.

Širokopasovna povezava na Madžarskem

Namen osnutka madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je doseči cilj, da se do leta 2030 doseže 95 % gospodinjstev, ki jih pokrivajo gigabitna omrežja.

Širokopasovna povezava v Grčiji

Grška digitalna preobrazba Svetega pisma 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe 2025.

Širokopasovna povezava v Nemčiji

Koalicijski sporazum iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija nemške zvezne vlade 2022 dajejo prednost nacionalni ponudbi omrežij FTTH in 5G.

Širokopasovna povezava v Franciji

Nacionalni širokopasovni program France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega omrežja za vse do leta 2025.

Širokopasovna povezava na Finskem

Finski organi dajejo prednost vzpostavitvi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za premalo pokrita območja in svetovanjem lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.

Širokopasovna povezava v Estoniji

Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.

Širokopasovna povezava na Danskem

Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami na nacionalni ravni, podpirajo danske cilje na področju širokopasovnih povezav. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju z ustvarjanjem temeljev...

Širokopasovna povezava na Češkem

Nacionalni načrt za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobren marca 2021, opredeljuje strateški pristop Češke republike k izgradnji VHCN.

Širokopasovna povezava na Cipru

Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.

Širokopasovna povezava v Bolgariji

Nacionalni načrt za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.

Širokopasovna povezava v Belgiji

Belgijska širokopasovna strategija je vključena v širšo strategijo politike Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z znižanjem stroškov in...