Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami po vsej državi, podpirajo danske širokopasovne cilje. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju, in sicer z vzpostavitvijo temeljev, na katerih bi danska podjetja lahko izkoriščala digitalne tehnologije.
Povzetek razvoja širokopasovnih povezav na Danskem
Danska strategija za širokopasovne povezave določa ambiciozne cilje glede pokritosti za leto 2025. Digitalni strategiji za obdobji 2022–2025 in 2024–2027 obravnavata pomanjkanje delavcev, podporo blažitvi podnebnih sprememb, digitalno vključenost, umetno inteligenco, zeleni prehod in digitalno izobraževanje.
Nacionalna strategija in politika na področju širokopasovnih povezav
Pristojni organi
- Ministrstvo za podnebje, energijo in komunalne storitve (Klima,Energi- og Forsyningsministeriet) je odgovorno za razvoj in upravljanje danske širokopasovne politike. Njegovi glavni ukrepi vključujejo regulativni okvir za telekomunikacijski sektor in določitev širokopasovnih ciljev, o katerih se skupaj dogovori vlada.
- Danska agencija za oskrbo s podatki in infrastrukturo (Styrelsenfor Dataforsyning og Infrastruktur) je del ministrstva za podnebje, energijo in komunalne storitve ter je pristojna za širokopasovni dostop do interneta in povezavo z njim. Agencija je nacionalni kompetenčni center za širokopasovne povezave (BCO).
- Danska agencija za energijo (Energistyrelsen)je del ministrstva za podnebje, energijo in komunalne storitve ter deluje kot glavni nacionalni regulativni organ za telekomunikacije na Danskem. Upravlja energijo in oskrbo na Danskem ter podnebne pobude, sodeluje pa tudi pri telekomunikacijah ter urejanju vode in odpadkov.
- Danski organ za podjetništvo, agencija v okviru ministrstva za industrijo, podjetništvo in finančne zadeve, je neodvisni regulativni organ, ki je pristojen za analizo trga in sprejemanje odločitev ter izvaja naloge v zvezi z regulacijo interneta in e-zasebnostjo.
- Danska agencija za digitalno upravo je agencija ministrstva za finance, ustanovljena za pospešitev postopkov digitalizacije, potrebnih za posodobitev danske socialne družbe. Agencija je odgovorna za digitalizacijo Danske in izvajanje vladnih digitalnih ambicij v javnem sektorju.
Glavni cilji razvoja širokopasovnih povezav
Danska strategija za širokopasovne povezave je bila dogovorjena leta 2021. Cilji strategije so: a) pokritje vseh gospodinjstev in podjetij s povezavami hitrosti 100/30 Mb/s do leta 2025, b) pokritje 98 % gospodinjstev in podjetij s hitrostjo prenosa 1 Gb/s do leta 2025 ter c) opredelitev potreb in povpraševanja po gigabitnih hitrostih do leta 2030.
Centralna vlada, regije in občine so se dogovorile o digitalni strategiji za obdobje 2022–2025. Strategija vključuje pobude za odpravo pomanjkanja delavcev, podporo blažitvi podnebnih sprememb in digitalni vključenosti.
Strategija digitalizacije za obdobje 2024–2027 je bila napovedana novembra 2023. Vlada namerava vložiti približno 800 milijonov DKK v razvoj boljše digitalne prihodnosti za danske državljane in podjetja. Strategija vsebuje 25 pobud, ki določajo smer digitalnega razvoja v prihodnjih letih, med drugim na področju umetne inteligence, zelenega prehoda ter digitalnega izobraževanja otrok in mladih.
Akcijski načrt za 5G za Dansko, ki ga je objavila danska agencija za energijo, si prizadeva za uspešno uvedbo in uporabo 5G z osredotočanjem na frekvence, uvedbo, regulacijo in primere uporabe.
Glavni ukrepi za razvoj širokopasovnih povezav
- Širokopasovno kartiranje: Danska agencija za energijo spremlja razvoj širokopasovnih povezav z orodjem za kartiranje (Tjekditnet). Gre za interaktivno kartiranje ponujenih in tehnično izvedljivih hitrosti, razpoložljivih tehnologij in ponudnikov naročnin na ravni naslova za vse danske naslove, vključno s podjetji, gospodinjstvi, javnimi zgradbami in počitniškimi domovi. Kartiranje zajema fiksni dostop in mobilno pokritost. Na voljo so tudi zbirni podatki o pokritosti na občinski ali regionalni ravni. Spletna stran ponuja orodje za merjenje hitrosti in kakovosti trenutne povezave uporabnikov.
Nacionalni in regionalni finančni instrumenti za širokopasovne povezave
Danska se osredotoča predvsem na vzpostavitev infrastrukture za visokohitrostna omrežja, ki temelji na zasebnih naložbah, predvsem s tržno uvedbo in tehnološko nevtralno ureditvijo, podprto z omejenimi javnimi nepovratnimi sredstvi na podeželskih nekomercialno donosnih območjih. Ključna vloga je rezervirana za občine pri usklajevanju in spodbujanju procesa v sodelovanju s telekomunikacijskimi operaterji. Javno financiranje je rezervirano za območja s slabo širokopasovno pokritostjo. V zvezi s tem je bilo leta 2024 približno 10 milijonov EUR dodeljenih nacionalnemu naboru širokopasovnih povezav.
Podatki o širokopasovnem razvoju in tehnologijah na Danskem
Najnovejši podatki o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in gostotah ter pokritosti z različnimi širokopasovnimi tehnologijami so na voljo v poročilih za posamezne države v okviru indeksa digitalnega gospodarstva in amp; družbe (DESI). Nacionalni podatki so na voljo tudi na spletni strani Agencije za energijo.
Dodelitev spektra za brezžične širokopasovne povezave
Podrobnejše informacije o usklajenih dodelitvah spektra so na voljo v poročilu evropske opazovalnice za 5G.
Publikacije in dokumenti za medije na nacionalni ravni in ravni EU
angleščini
- Digitalna strategija za obdobje 2022–2025
- Priročnik za naložbe v širokopasovne povezave
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi v letu 2022
- Študija o nacionalnih načrtih za širokopasovne povezave v EU-27
- Poročila in analize o širokopasovni povezljivosti
danščini
- Den fællesoffentlige digitaliseringsstrategi 2022–2025
- Digitalizeringsstrategi 2024–2027
- Bredbåndspuljen
Kontaktni podatki
BCO Danska (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Danska agencija za dobavo podatkov in infrastrukturo (Styrelsen for Dataforsyning og Infrastruktur)
Naslov: Rentemestervej 8, 2400 København, Danska
Kontakt preko elektronske pošte
Telefon: +45 51 15 78 92
Spletna stran
Dansko ministrstvo za podnebje, energijo in komunalne storitve (Klima, Energi- og Forsyningsministeriet)
Naslov: Stormgade 2-6, 1470 København, Danska
Kontakt po e-pošti
Telefon: +45 33 92 28 00
Spletna stran
Dansko ministrstvo za industrijo, podjetništvo in finančne zadeve (Erhvervsministeriet)
Naslov: Slotsholmsgade 10-12, 1216 København, Danska
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +45 33 92 33 50
Spletna stran
Danski organ za podjetništvo (Erhvervsstyrelsen)
Naslov: Langelinie Allé 17, 2100 København, Danska
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +45 35 29 10 00
Spletna stran
Agencija za digitalno upravo (Digitaliseringsstyrelsen)
Naslov: Landgreven 4, 1017 København, Danska
Kontakt po e-pošti
Telefon: +45 3392 5200
Spletna stran
Zadnje novice
Povezane vsebine
Širša slika
Najnovejše informacije o razvoju širokopasovnih povezav v posameznih državah ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Švedski nacionalni načrt za širokopasovne povezave, sprejet leta 2016, ima vizijo popolnoma povezane Švedske ter cilje glede pokritosti z mobilnimi omrežji in visokohitrostnih širokopasovnih povezav za gospodinjstva in podjetja.
Digitalna povezljivost in uvedba 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende.
Slovenija se pri razvoju širokopasovnih omrežij odloča za tehnološko nevtralnost in tržno dinamiko, zlasti konkurenco na področju infrastrukture in storitev.
Slovaška si je zastavila dolgoročni cilj, da bo do leta 2030 vsem gospodinjstvom zagotovila dostop do ultrahitrega interneta.
Romunija se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot korak k doseganju ciljev povezljivosti EU.
Agenda Portugal Digital in nacionalna strategija za povezljivost v zelo visokozmogljivih elektronskih komunikacijskih omrežjih za obdobje 2023–2030 oblikujeta razvoj digitalne infrastrukture na Portugalskem.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave do leta 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Razširitev zanesljive in močne digitalne infrastrukture ter odprava digitalnega razkoraka sta v središču politik digitalne infrastrukture na Nizozemskem.
Malteška širokopasovna politika je tehnološko nevtralna in daje prednost konkurenčnemu tržnemu okolju.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog luksemburškega vladnega programa.
Litva namerava do leta 2027 podeželskim območjem zagotoviti hitrosti 100 Mb/s in podpreti cilje gigabitne družbe za leto 2025.
Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva za hitrosti 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi v gigabitne, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave je vsem zagotoviti gigabitno povezljivost do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Cilj madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2022–2030 je doseči cilj, da bi bilo do leta 2030 95 % gospodinjstev pokritih z gigabitnimi omrežji.
Nacionalni načrt za širokopasovne povezave za obdobje 2021–2027 spodbuja uporabo fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij in omrežij 5G. Grška Biblija o digitalni preobrazbi za obdobje 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe...
Koalicijski sporazum nemške zvezne vlade iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija iz leta 2022 dajejo prednost nacionalni oskrbi z omrežji FTTH in 5G.
Finski organi dajejo prednost uvedbi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za slabo pokrita območja in svetovanja lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
V nacionalnem načrtu za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobrenem marca 2021, je opredeljen strateški pristop Češke republike k izgradnji zelo visokozmogljivih omrežij.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav za obdobje 2021–2027 ustreza ciljem evropske gigabitne družbe za leto 2025 in delno digitalnim ciljem za leto 2030.
Nacionalni načrt širokopasovne infrastrukture za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Belgijska strategija za širokopasovne povezave je vključena v širšo strategijo politike, imenovano Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z...
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na oskrbo z gigabitnimi povezavami (fiksnimi in mobilnimi) po vsej državi do leta 2030.