Povzetek razvoja širokopasovnih povezav na Danskem
Danska strategija za širokopasovne povezave določa ambiciozne cilje pokritosti do leta 2025. Digitalna strategija za obdobje 2022–2025 obravnava pomanjkanje delavcev, podporo za blažitev podnebnih sprememb in digitalno vključevanje.
Nacionalna strategija in politika širokopasovnih povezav
Pristojni organi
- Ministrstvo za podnebje, energijo in javne službe (Klima, Energi- og Forsyningsministeriet) je odgovorno za razvoj in upravljanje danske širokopasovne politike. Njeni glavni ukrepi vključujejo regulativni okvir za telekomunikacijski sektor in določitev širokopasovnih ciljev, o katerih se skupaj dogovori vlada.
- Danska agencija za energijo (Energistyrelsen) je del ministrstva za podnebje, energijo in javne službe ter deluje kot glavni nacionalni regulativni organ za telekomunikacije na Danskem. Agencija je nacionalni kompetenčni center za širokopasovne povezave, njegove naloge pa vključujejo izvajanje širokopasovne politike, zadeve v zvezi s fizično infrastrukturo, pravico do poti, radijsko opremo, nevtralnostjo omrežja in upravljanjem spektra.
- Danski organ za podjetništvo, agencija v okviru ministrstva za industrijo, podjetništvo in finančne zadeve, je neodvisni regulativni organ, pristojen za tržne analize in odločitve ter opravlja naloge v zvezi z urejanjem interneta in e-zasebnostjo.
- Danska agencija za digitalno vlado je agencija ministrstva za finance, ustanovljena za pospešitev procesov digitalizacije, potrebnih za posodobitev danske socialne družbe. Agencija je odgovorna za digitalizacijo Danske in je odgovorna za izvajanje vladnih digitalnih ambicij v javnem sektorju.
Glavni cilji za razvoj širokopasovnih povezav
Danska strategija za širokopasovne povezave je bila dogovorjena leta 2021. Cilji strategije so: a) pokrivajo vsa gospodinjstva in podjetja s povezavo 100/30 Mb/s do leta 2025, b) pokrivajo 98 % gospodinjstev in podjetij s hitrostjo prenosa 1 Gb/s do leta 2025 in c) opredelijo potrebe in povpraševanje po gigabitnih hitrostih do leta 2030.
Osrednja vlada, regije in občine so se dogovorile o digitalni strategiji za obdobje 2022–2025. Strategija vključuje pobude za odpravo pomanjkanja delavcev, podporo blažitvi podnebnih sprememb in digitalno vključenost.
Glavni ukrepi za razvoj širokopasovnih povezav
- Kartiranje širokopasovnih povezav: Danska agencija za energijo spremlja razvoj širokopasovnih povezav prek orodja za kartiranje (Tjekditnet). Gre za interaktivni pregled ponujenih in tehnično možnih hitrosti, razpoložljivih tehnologij in ponudnikov naročnin na ravni naslova za vse danske naslove, vključno s podjetji, gospodinjstvi, javnimi stavbami in počitniškimi domovi. Kartiranje zajema fiksni dostop in mobilno pokritost. Na voljo so tudi zbirni podatki o zajetju na občinski ali regionalni ravni. Spletna stran ponuja orodje za merjenje hitrosti in kakovosti trenutne povezave uporabnikov.
Nacionalni in regionalni finančni instrumenti za širokopasovna omrežja
Danska se osredotoča predvsem na vzpostavitev infrastrukture za visokohitrostna omrežja, ki temelji na zasebnih naložbah, predvsem s tržno usmerjeno uvedbo in tehnološko nevtralno ureditvijo, podprto z omejenimi javnimi nepovratnimi sredstvi na podeželskih območjih, ki niso gospodarsko donosna. Ključno vlogo imajo občine pri usklajevanju in spodbujanju procesa v sodelovanju s telekomunikacijskimi operaterji. Javna sredstva so rezervirana za območja s slabo širokopasovno pokritostjo. V zvezi s tem je bilo leta 2022 nacionalnemu širokopasovnemu skladu dodeljenih 13,5 milijona EUR.
Podatki o razvoju širokopasovnih povezav in tehnologijah na Danskem
Za najnovejše podatke o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in penetracijah, pokritosti različnih širokopasovnih tehnologij in stroških preverite poročila iz preglednice in poročila o državah indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI). Nacionalni podatki so na voljo tudi na spletni strani Agencije za energijo.
Dodelitve spektra za brezžične širokopasovne povezave
Za podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra se posvetujte z Evropskim observatorijem 5G.
Nacionalne publikacije in dokumenti za medije
Angleščina
- Digitalna strategija za obdobje 2022–2025
- Študija o nacionalnih širokopasovnih načrtih
- Vodnik za visokohitrostne širokopasovne naložbe
- Poročila o širokopasovni povezljivosti in analize
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi
- Študija o širokopasovni pokritosti v Evropi
Danščina
Kontaktni podatki
BCO Danska (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Danska agencija za oskrbo s podatki in infrastrukturo (Styrelsen for dataforsyning og Infrastruktur)
Naslov: Rentemestervej 8, 2400 København, Danska Kontakt preko e-pošte Telefon: +45 51 15 78 92 Spletna stran
Dansko ministrstvo za podnebje, energijo in javne službe (Klima, Energi- og Forsyningsministeriet)
Naslov: Stormgade 2–6, 1470 Kopenhagen, Danska Kontakt preko e-pošte Telefon: +45 33 92 28 00 Spletna stran
Dansko ministrstvo za industrijo, podjetništvo in finančne zadeve (Erhvervsministeriet)
Naslov: Slotsholmsgade 10–12, 1216 Kopenhagen, Danska Kontakt preko e-pošte Telefon: +45 33 92 33 50 Spletna stran
Danski organ za podjetništvo (Erhvervsstyrelsen)
Naslov: Langelinie Allé 17, 2100 København, Danska Kontakt preko elektronske pošte Telefon: +45 35 29 10 00 Spletna stran
Agencija za digitalno upravo (Digitaliseringsstyrelsen)
Naslov: Landgreven 4, 1017 Kopenhagen, Danska Kontakt preko e-pošte Telefon: +45 3392 5200 Spletna stran
Najnovejše novice
Povezane vsebine
Širša slika
Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Digitalna povezljivost in uvedba 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende 2025.
Cilji Slovenije na področju širokopasovnih povezav so v skladu s cilji gigabitne družbe.
Slovaška si je zastavila dolgoročni cilj, da do leta 2030 vsem gospodinjstvom zagotovi dostop do ultrahitrega interneta.
Načrt Romunije za širokopasovne povezave se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot prvi korak k doseganju ciljev EU glede povezljivosti.
Cilj agende Portugalska Digital je razvoj digitalne infrastrukture, ki državljanom omogoča, da izkoristijo nove priložnosti, ki jih ponujajo tehnologije.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Vsa gospodinjstva na Nizozemskem bi morala imeti možnost dostopa do širokopasovnih omrežij s hitrostjo najmanj 100 Mb/s, velika večina pa bi morala do leta 2023 izkoristiti 1 Gbps.
Politika Malte na področju širokopasovnih povezav je tehnološko nevtralna in spodbuja konkurenčno tržno okolje.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog v vladnem programu Luksemburga.
Litva namerava do leta 2027 zagotoviti 100 Mb/s za podeželska območja in podpreti cilje gigabitne družbe 2025.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave proti gigabitni družbi je zagotoviti gigabitno povezljivost za vse do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Namen osnutka madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je doseči cilj, da se do leta 2030 doseže 95 % gospodinjstev, ki jih pokrivajo gigabitna omrežja.
Grška digitalna preobrazba Svetega pisma 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe 2025.
Koalicijski sporazum iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija nemške zvezne vlade 2022 dajejo prednost nacionalni ponudbi omrežij FTTH in 5G.
Nacionalni širokopasovni program France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega omrežja za vse do leta 2025.
Finski organi dajejo prednost vzpostavitvi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za premalo pokrita območja in svetovanjem lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
Nacionalni načrt za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobren marca 2021, opredeljuje strateški pristop Češke republike k izgradnji VHCN.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav 2021–2027 je odziv na cilje evropske gigabitne družbe 2025 in delno na digitalne cilje za leto 2030.
Nacionalni načrt za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Strategija Belgije za širokopasovne povezave je vključena v širšo strategijo politike Digital Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostale bele lise, kjer storitve visoke hitrosti niso na voljo. Belgija z znižanjem stroškov...
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na nacionalno ponudbo gigabitnih povezav (fiksnih in mobilnih) do leta 2030.