Agenda Portugal Digital in nacionalna strategija za povezljivost v zelo visokozmogljivih elektronskih komunikacijskih omrežjih za obdobje 2023–2030 oblikujeta razvoj digitalne infrastrukture na Portugalskem.
Povzetek razvoja širokopasovnih povezav na Portugalskem
Agenda Portugal Digital je namenjena razvoju digitalne infrastrukture, ki državljanom omogoča, da izkoristijo nove priložnosti, ki jih ponujajo tehnologije. Cilj nacionalne strategije za povezljivost v zelo visokozmogljivih elektronskih komunikacijskih omrežjih za obdobje 2023–2030 je zagotoviti gigabitno omrežje za vse do leta 2030.
Nacionalna strategija in politika na področju širokopasovnih povezav
Pristojni organi
- Državni sekretar za digitalizacijo in modernizacijo uprave je pristojen za vprašanja digitalizacije.
- Ministrstvo za infrastrukturo in stanovanja (Ministériodas Infraestruturas e Habitação) je odgovorno za opredelitev politike širokopasovnih povezav in političnega okvira nacionalne strategije za širokopasovne povezave.
- Nacionalni regulativni organ za elektronske komunikacije – Autoridade Nacional de Comunicações (ANACOM) ima več pristojnosti na področju širokopasovnih povezav. Njeni glavni cilji so spodbujanje konkurence, preglednosti ter nadaljnji razvoj komunikacijskih omrežij in trgov.
Glavni cilji razvoja širokopasovnih povezav
Agenda Portugalska Digitalno – akcijski načrt Portugalske za digitalni prehod je bil posodobljen leta 2021. Njegov cilj je razviti digitalno infrastrukturo, ki državljanom omogoča, da izkoristijo nove priložnosti, ki jih ponujajo tehnologije, vendar ne določa nobenih konkretnejših ciljev v zvezi s širokopasovno infrastrukturo. Načrt zajema tri glavne stebre ukrepanja in razsežnost katalizatorja:
- steber I – krepitev zmogljivosti in digitalna vključenost,
- steber II – digitalna preobrazba podjetij,
- steber III – digitalizacija javnih storitev.
Povezljivost in infrastruktura sta omenjeni kot eden od katalizatorjev.
Cilj nacionalne strategije za povezljivost v zelo visokozmogljivih elektronskih komunikacijskih omrežjih za obdobje 2023–2030 je zagotoviti, da bodo do leta 2030 vsa gospodinjstva pokrita z gigabitnim omrežjem. Financiranje bo zagotovljeno z (i) zasebnimi viri financiranja, pri katerih se lahko naložbe izvajajo pod tržnimi pogoji; in (ii) z javnimi sredstvi, kadar lahko nedelovanje trga privede do izključitve. Na „belih lisah“ te javne naložbe dopolnjujejo zasebne naložbe. Javna intervencija v podporo postavitvi zelo visokozmogljivih omrežij na „belih lisah“ je sorazmeren ukrep, omejen na minimum, ki je potreben za doseganje cilja spodbujanja enakosti in teritorialne kohezije pri dostopu do infrastrukture, ki je bistvena za državljane in potrebe podjetij. Strategija bo omogočila objavo javnih razpisov za postavitev, upravljanje in upravljanje visokozmogljivih omrežij na „belih lisah“. ANACOM bo prek ključnih kazalnikov spremljal kartiranje širokopasovnih povezav in namestitev omrežij.
Portugalska do leta 2030 vsebuje načrte za uvedbo zelo visokozmogljivih omrežij v gospodinjstvih ter industrijskih, poslovnih in kmetijskih prostorih do leta 2030. Leta 2023 je bil objavljen javni razpis za postavitev, delovanje in vzdrževanje fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij na „belih lisah“.
ANACOM si prizadeva ustvariti pogoje za dosleden in konkurenčen razvoj 5G. Portal 5G zagotavlja informacije za javnost.
Glavni ukrepi in finančni instrumenti za razvoj širokopasovnih povezav
Širokopasovno kartiranje: Portugalska ima koristi od pobude za kartiranje širokopasovne infrastrukture Centralizirani informacijski sistem, ki jo je vzpostavil ANACOM. Orodje za kartiranje infrastrukture vsebuje tako informacije o obstoječi infrastrukturi, primerni za prenos elektronskih komunikacijskih omrežij, kot tudi načrtovane informacije. Glavni cilj CIS je preprečiti neučinkovito podvajanje in nevšečnosti, ki jih državljanom in podjetjem povzročajo pogosta in obsežna podzemna dela. GEO.ANACOM zagotavlja podatke v obliki odprtih podatkov o pokritosti s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami, prikazuje informacije o učinkovitosti mobilnih storitev ter zagotavlja interaktivni zemljevid belih lis.
Načrt Portugalske za izvajanje nabora orodij za povezljivost predvideva revizijo zakonodaje za zagotovitev vzorčnih predpisov o postavitvi elektronskih komunikacijskih omrežij, uvedbo digitalnega vodnika ter sodelovanje med vlado, ANACOM in občinami za uskladitev postopkov izdaje dovoljenj. Portugalska načrtuje tudi ustanovitev stalne skupine za izboljšanje preglednosti prek enotne informacijske točke in pravice dostopa do obstoječe fizične infrastrukture.
Podatki o širokopasovnem razvoju in tehnologijah na Portugalskem
Najnovejši podatki o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in gostotah ter pokritosti z različnimi širokopasovnimi tehnologijami so na voljo v poročilih za posamezne države v okviru indeksa digitalnega gospodarstva in amp; družbe (DESI).
Dodelitev spektra za brezžične širokopasovne povezave
Podrobnejše informacije o usklajenih dodelitvah spektra so na voljo v poročilu evropske opazovalnice za 5G.
Publikacije in dokumenti za medije na nacionalni ravni in ravni EU
angleščini
- Priročnik za naložbe v širokopasovne povezave
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi v letu 2022
- Študija o nacionalnih načrtih za širokopasovne povezave v EU-27
- Poročila in analize o širokopasovni povezljivosti
portugalščini
- Estratégia Nacional para a Conectividade em Redes de Comunicações Eletrónicas de Capacidade Muito Elevada 2023–2030 (v angleščini)
- Portugalska 2030
- Agenda Portugalska Digitalno
Kontaktni podatki
BCO Portugal (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Nacionalni organ za komunikacije – ANACOM (Autoridade Nacional de Comunicações)
Naslov: Av. José Malhoa 12, 1099-017 Lizbona, Portugalska
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +351 21 721 2470
Spletna stran
Ministrstvo za infrastrukturo in stanovanjska vprašanja (Ministério das Infraestruturas e Habitação)
Naslov: Av. Barbosa du Bocage, št. 5–2o, 1049-039 Lizbona, Portugalska
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +351 210 426 200
Spletna stran
Zadnje novice
Povezane vsebine
Širša slika
Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Švedski nacionalni načrt za širokopasovne povezave, sprejet leta 2016, ima vizijo popolnoma povezane Švedske ter cilje glede pokritosti z mobilnimi omrežji in visokohitrostnih širokopasovnih povezav za gospodinjstva in podjetja.
Digitalna povezljivost in uvedba 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende.
Slovenija se pri razvoju širokopasovnih omrežij odloča za tehnološko nevtralnost in tržno dinamiko, zlasti konkurenco na področju infrastrukture in storitev.
Slovaška si je zastavila dolgoročni cilj, da bo do leta 2030 vsem gospodinjstvom zagotovila dostop do ultrahitrega interneta.
Romunija se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot korak k doseganju ciljev povezljivosti EU.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave do leta 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Razširitev zanesljive in močne digitalne infrastrukture ter odprava digitalnega razkoraka sta v središču politik digitalne infrastrukture na Nizozemskem.
Malteška širokopasovna politika je tehnološko nevtralna in daje prednost konkurenčnemu tržnemu okolju.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog luksemburškega vladnega programa.
Litva namerava do leta 2027 podeželskim območjem zagotoviti hitrosti 100 Mb/s in podpreti cilje gigabitne družbe za leto 2025.
Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva za hitrosti 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi v gigabitne, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave je vsem zagotoviti gigabitno povezljivost do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Cilj madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2022–2030 je doseči cilj, da bi bilo do leta 2030 95 % gospodinjstev pokritih z gigabitnimi omrežji.
Nacionalni načrt za širokopasovne povezave za obdobje 2021–2027 spodbuja uporabo fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij in omrežij 5G. Grška Biblija o digitalni preobrazbi za obdobje 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe...
Koalicijski sporazum nemške zvezne vlade iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija iz leta 2022 dajejo prednost nacionalni oskrbi z omrežji FTTH in 5G.
Nacionalni program za širokopasovne povezave France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega dostopa za vse do leta 2025.
Finski organi dajejo prednost uvedbi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za slabo pokrita območja in svetovanja lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami po vsej državi, podpirajo danske širokopasovne cilje. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju, in sicer z vzpostavitvijo temeljev, na katerih bi...
V nacionalnem načrtu za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobrenem marca 2021, je opredeljen strateški pristop Češke republike k izgradnji zelo visokozmogljivih omrežij.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav za obdobje 2021–2027 ustreza ciljem evropske gigabitne družbe za leto 2025 in delno digitalnim ciljem za leto 2030.
Nacionalni načrt širokopasovne infrastrukture za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Belgijska strategija za širokopasovne povezave je vključena v širšo strategijo politike, imenovano Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z...
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na oskrbo z gigabitnimi povezavami (fiksnimi in mobilnimi) po vsej državi do leta 2030.