Povzetek razvoja širokopasovnih povezav v Romuniji
Referenčni okvir na področju razvoja širokopasovnih omrežij v Romuniji podpira cilje gigabitne družbe 2025 in digitalnega desetletja do leta 2030. Nacionalna strategija za izvajanje 5G je bila sprejeta leta 2019 in določa strateške cilje za uvedbo 5G.
Nacionalni širokopasovni načrt in politika
Pristojni organi
- Romunsko politiko širokopasovnih povezav izvaja ministrstvo za raziskave, inovacije in digitalizacijo (Ministerul Cercetării, Inovării și Digitalizării).
- Vloga organa za digitalizacijo Romunije (Autoritatea pentru Digitalizarea României) je doseganje in usklajevanje izvajanja javnih strategij in politik na področju digitalne preobrazbe in informacijske družbe.
- Za regulativne ukrepe je pristojen nacionalni organ za upravljanje in urejanje komunikacij (AuritateaNaţională pentru Administrare şi Reglementare în Comunicaţii, ANCOM).
Glavni cilji in ukrepi za razvoj širokopasovnih povezav
Ministrstvo za raziskave, inovacije in digitalizacijo (MCID) je julija 2023 napovedalo referenčni okvir na področju razvoja širokopasovnih omrežij v Romuniji – novo politiko na področju širokopasovnih komunikacij. Cilj politike je zagotoviti splošni strateški pristop k različnim intervencijskim in finančnim orodjem za razvoj omrežij in opredelitev podpornih ukrepov, ki spodbujajo uvajanje širokopasovnih storitev, kar je osnovni pogoj za e-upravo. Politika se zavezuje ciljema gigabitne družbe 2025 in digitalnega desetletja 2030 ter določa analizo možnosti javnega posredovanja, ukrepe za povečanje povpraševanja in spodbujanje uporabe zelo visokozmogljivih omrežij. Akcijski načrt bo podpiral izvajanje in določal naslednje štiri cilje:
- Cilj 1 – Posodobitev, poenostavitev in povečanje stopnje uporabe pravnega okvira, potrebnega za razvoj in delovanje širokopasovne infrastrukture in storitev,
- Cilj 2 – Pospeševanje in usklajevanje projektov razvoja širokopasovne infrastrukture,
- Cilj 3 – Izboljšanje konkurenčnih pogojev na trgu širokopasovnih povezav,
- Cilj 4 – Povečanje stopnje digitalne pismenosti na podeželskih območjih.
Za vsak cilj se oblikuje sklop ukrepov. Ukrepe je treba izvesti do leta 2026.
Cilj 2 „Spodbujanje in usklajevanje projektov za razvoj širokopasovne infrastrukture“ se bo obravnaval z ustanovitvijo regionalnih organov za odobritev širokopasovnih projektov, vzpostavitvijo regionalnih posvetovalnih struktur za podporo operaterjem pri javnih naročilih, povečanjem upravne zmogljivosti institucij pri upravljanju širokopasovnih projektov, centraliziranim sistemom za spremljanje del na področju naložb. Izgradnja elektronske komunikacijske infrastrukture za 945 krajev na belih in sivih območjih naj bi se izvedla tudi v okviru cilja 2. Približno 945 krajev bo pokritih s približno 4 000 km optičnih vlaken, katerih skupni stroški znašajo 94 milijonov EUR.
Nacionalna strategija za izvajanje 5G je bila sprejeta leta 2019. Določa štiri strateške cilje: hitra uvedba storitev 5G, zagotavljanje prednosti 5G s pokritostjo storitev 5G, zmanjšanje ovir za uvajanje omrežij 5G ter spodbujanje novih uporab in spodbujanje sodelovanja. Strategija je predvidela organizacijo večpasovne dražbe spektra v frekvenčnih pasovih 700 MHz, 800 MHz, 1 500 MHz, 2 600 MHz in 3400–3 600 MHz. Do leta 2025 bi morala biti pokritost 5G na voljo: v vseh mestnih območjih, na glavnih avtocestah, hitrih cestah in železnicah, na mednarodnih letališčih in pristaniščih, v 10 industrijskih parkih.
Nacionalni in regionalni finančni instrumenti za širokopasovne povezave
Romunski načrt za okrevanje in odpornost prispeva k digitalni preobrazbi s 5,97 milijarde EUR (tj. 20,5 % skupnega zneska). Od tega naj bi 4,98 milijarde EUR prispevalo k ciljem digitalnega desetletja. Komponenta 7 s prevzemom obveznosti v višini 1,81 milijarde EUR se osredotoča na digitalno preobrazbo javnega sektorja, kibernetsko varnost in povezljivost. Vključene so reforme, kot so zakon o varnosti 5G, dražba 5G ter sprejetje vladnih zakonov o oblaku in interoperabilnosti.
Podatki o razvoju širokopasovnih povezav in tehnologijah v Romuniji
Za najnovejše podatke o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in prodorih, pokritosti različnih širokopasovnih tehnologij in stroških preverite poročila iz preglednice in poročila o državah indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).
Dodelitve spektra za brezžične širokopasovne povezave
Za podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra se posvetuje z evropskim observatorijem 5G.
Nacionalne publikacije in dokumenti za medije
Angleščini
- Poročila o širokopasovni povezljivosti in analize
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi
- Študija o pokritosti s širokopasovnimi povezavami
Romunščini
- Stabilirea cadrului de referință în domeniul dezvoltării Rețelei de Bandă largă în România
- Strategia 5G pentru România
Kontaktni podatki
BCO Romunija (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Ministrstvo za raziskave, inovacije in digitalizacijo
Naslov (glavni sedež): D. I. Mendeleev 21–25, okrožje 1, Bukarešta, 010362, Romunija
Kontakt po elektronski pošti
Minister’s Office Phone: +40 21 319 23 26 Spletna stran
Naslov (direktorat za elektronske komunikacije: 14. Libertatii Av., okrožje 5, Bukarešta, 050706, Romunija
Kontakt po e-pošti
Spletna stran
Najnovejše novice
Povezane vsebine
Širša slika
Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Švedski nacionalni širokopasovni načrt, sprejet leta 2016, ima vizijo popolnoma povezane Švedske in ima cilje tako za mobilno pokritost kot za visokohitrostne širokopasovne povezave za gospodinjstva in podjetja.
Digitalna povezljivost in uvajanje tehnologije 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende 2025.
Slovenija se pri razvoju širokopasovnih omrežij, zlasti infrastrukturne in storitvene konkurence, odloča za tehnološko nevtralnost in tržno dinamiko.
Slovaška je določila dolgoročni cilj, da se vsem gospodinjstvom do leta 2030 zagotovi dostop do ultrahitrega interneta.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Vsa gospodinjstva na Nizozemskem bi morala imeti možnost dostopa do širokopasovnih omrežij s hitrostjo najmanj 100 Mb/s, velika večina pa bi morala do leta 2023 izkoristiti 1 Gbps.
Politika Malte na področju širokopasovnih povezav je tehnološko nevtralna in daje prednost konkurenčnemu tržnemu okolju.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog v vladnem programu Luksemburga.
Litva namerava do leta 2027 zagotoviti 100 Mb/s za podeželska območja in podpreti cilje gigabitne družbe za leto 2025.
Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva doseči 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi na gigabitna, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave proti gigabitni družbi je zagotoviti gigabitno povezljivost za vse do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Cilj madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je doseči cilj, da bo do leta 2030 95 % gospodinjstev pokritih z gigabitnimi omrežji.
Nacionalni načrt za širokopasovna omrežja za obdobje 2021–2027 spodbuja uporabo fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij in omrežij 5G. Grška digitalna transformacija Biblija 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe za leto...
Koalicijski sporazum iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija nemške zvezne vlade 2022 dajejo prednost nacionalni ponudbi omrežij FTTH in 5G.
Nacionalni širokopasovni program France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega omrežja za vse do leta 2025.
Finski organi podpirajo vzpostavitev optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za manj pokrita območja in svetovanje lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami po vsej državi, podpirajo danske cilje glede širokopasovnih povezav. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju, in sicer z ustvarjanjem temeljev...
Nacionalni načrt za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobren marca 2021, opredeljuje strateški pristop Češke republike k izgradnji VHCN.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav 2021–2027 je odziv na cilje evropske gigabitne družbe 2025 in delno na digitalne cilje za leto 2030.
Nacionalni načrt za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Belgijska širokopasovna strategija je vključena v širšo strategijo politike Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z znižanjem stroškov in...
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na ponudbo gigabitnih povezav (fiksnih in mobilnih) po vsej državi do leta 2030.