Zaščita demokratičnih vrednot v digitalni dobi

Sveženj Komisije za demokracijo, sprejet 12. novembra 2025, je vseboval sporočila o evropskem ščitu za demokracijo, kot je predsednica Ursula von der Leyen napovedala v svojih političnih usmeritvah. 

Cilj evropskega ščita za demokracijo (EUDS) je zaščititi in spodbujati naše demokracije. Predstavlja skladen sklop ukrepov, ki se osredotočajo na tri stebre:

1. Zaščita integritete v informacijskem prostoru
2. Zaščita svobodnih in poštenih volitev in medijev
3. Krepitev družbene odpornosti in medijske pismenosti

S ščitom za demokracijo se ustanovi center za demokratično odpornost, ki bo podpiral delo na vseh področjih ter združeval strokovno znanje in zmogljivosti držav članic, držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk ter institucij EU. 

To delo bo podpirala platforma deležnikov za neodvisne strokovnjake, ki bo združevala strokovno znanje in zmogljivosti v državah članicah in sosednjih državah ter gradila na vozliščih evropske opazovalnice digitalnih medijev in novih skupnostih, kot sta evropska mreža za preverjanje dejstev in prihodnji skupni okvir za podporo raziskavam.

Komisija že ima pravila za pomoč pri zaščiti celovitosti informacij na spletu: 

• Akt o umetni inteligenci vključuje obveznosti označevanja vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, v nekaterih okoliščinah, vključno z globokimi ponaredki.
• Akt o digitalnih storitvah vsebuje pravila za zmanjšanje obsežnih tveganj za družbo in demokracijo na spletnih platformah ob polnem spoštovanju svobode izražanja uporabnikov.
• Akt o digitalnih storitvah vključuje tudi pravila za preglednost algoritmov, ki uporabnikom omogočajo nadzor nad tem, kar vidijo, raziskovalcem pa med drugim omogočajo dostop do podatkov za preučevanje, kako spletne platforme širijo informacije.
• Uredba o političnem oglaševanju določa skupne standarde EU, ki državljanom omogočajo, da lažje prepoznajo politične oglase, vedo, ali so ciljno usmerjeni v take oglase, in jih razlikujejo od drugih vrst vsebin.

Komisija sprejema več ukrepov za povečanje celovitosti našega informacijskega prostora v digitalni dobi. Ti vključujejo:

• Priprava incidentov v zvezi z aktom o digitalnih storitvah in kriznega protokola za zagotovitev hitrega odzivanja na obsežne in celo nadnacionalne grožnje celovitosti informacij
• Na podlagi ukrepov, kot je kodeks ravnanja glede dezinformacij, med drugim za demonetizacijo dezinformacij.
• Razširitev mandata evropske opazovalnice digitalnih medijev (EDMO) za razvoj novih, neodvisnih zmogljivosti za spremljanje in analizo, zlasti v zvezi z volitvami ali krizami
• Poziv Evropskemu odboru za medijske storitve, naj sodeluje z nami pri razvoju skupnih meril za usmerjanje nacionalnih medijskih regulatorjev pri ukrepanju za zaščito informacijskega prostora EU pred nepoštenimi medijskimi storitvami zunaj EU 

K tem prizadevanjem bo prispevala tudi Evropska mreža preverjevalcev dejstev (razpis, ki se ocenjuje). Neodvisnim preverjevalcem dejstev v vseh 27 državah članicah EU bo pomagal okrepiti njihove zmogljivosti za odkrivanje in analiziranje manipuliranja z informacijami ter boj proti njemu, tudi v kriznih razmerah. Mreža bo vključevala tudi shemo zaščite za preverjevalce dejstev in vzpostavila odložišče EU za preverjanje dejstev. 

Komisija bo vzpostavila tudi skupni okvir za podporo raziskavam, ki bo raziskovalcem, akademskim krogom in organizacijam civilne družbe zagotavljal dostop do podatkov in napredne tehnologije za spremljanje in odkrivanje tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja ter dezinformacijskih kampanj.

Volitve

Volilna infrastruktura mora biti zaščitena pred kibernetskimi napadi. Direktiva o omrežnih in informacijskih sistemih (NIS2) ter akt o kibernetski odpornosti že uvajata načine za okrepitev kibernetske varnosti EU ne le na volitvah, temveč širše. Poleg tega je kibernetskovarnostna rezerva, vzpostavljena z aktom o kibernetski solidarnosti, na zahtevo na voljo državam članicam in partnerjem EU v primeru pomembnih ali obsežnih kibernetskovarnostnih internetov.

Poleg tega je Komisija sprejela smernice za zmanjšanje sistemskih tveganj za volilne procese v skladu z aktom o digitalnih storitvah, da bi podprla izpolnjevanje svojih obveznosti glede zaščite državljanskega diskurza in volilnih procesov. Komisija bo skupaj z nacionalnimi koordinatorji digitalnih storitev posodobila nabor orodij za volitve na podlagi akta o digitalnih storitvah, da bo zajemal izkušnje z nedavnimi volitvami. 

Poleg tega bo imel kodeks ravnanja glede dezinformacij še naprej ključno vlogo v boju proti grožnjam, povezanim z volitvami, zlasti prek svojega sistema hitrega odzivanja.

Mediji 

Novinarski mediji so ključni za zdravo demokratično razpravo ter svobodne in poštene volitve. Vendar se medijski sektor sooča z gospodarskim pritiskom, zaradi česar je težje vzdrževati neodvisne novičarske medije in visokokakovostno poročanje. Nekateri kraji v EU postajajo celo „informacijske puščave“, saj so lokalne prodajalne izrinjene s trga, zaradi česar se zmanjšujeta pluralnost in kakovost informacij. To lahko odpre pot dezinformacijam in prispeva k izgubi sodelovanja v demokraciji.

AgoraEU, program financiranja EU za obdobje 2028–2034, bo prek sklopa MEDIA+ vključeval podporo svobodnim in neodvisnim medijem, vključno z zaščito novinarjev in odpornostjo medijev. Do takrat sta evropski ščit za demokracijo in program za odpornost medijev priložnost za predstavitev glavnih ukrepov v podporo novičarskim medijem, vključno s podporo neodvisnim medijem in novinarjem, zagotavljanjem perspektive EU o aktualnih zadevah ter krepitvijo sposobnosti preživetja medijev in inovacij. Medtem bo Komisija okrepila podporo lokalnim medijem v okviru programa Ustvarjalna Evropa in uvedla nov ukrep v okviru programa Obzorje Evropa za nadaljnjo podporo digitalni preobrazbi medijske industrije.

Kar zadeva odpornost medijev, bo Komisija še naprej podpirala države članice pri uporabi evropskega akta o svobodi medijev. Pravila v okviru ESPRA ne prispevajo le k zaščiti svobodnih in pluralističnih medijev, temveč od držav članic tudi zahtevajo, da zagotovijo ustrezna, vzdržna in predvidljiva finančna sredstva za ponudnike javnih medijskih storitev. Akt o digitalnih storitvah zahteva, da zelo velike spletne platforme in iskalniki – tisti z več kot 45 milijoni aktivnih uporabnikov v EU na mesec – opredelijo in zmanjšajo tveganja, povezana s svobodo in pluralnostjo medijev.

Akt o digitalnih trgih poleg akta o digitalnih trgih pomaga spodbujati neodvisno in raznoliko medijsko okolje ter obravnavati izzive, kot je vpliv storitev, ki temeljijo na umetni inteligenci, na digitalne trge za medije. 

Poleg tega bo Komisija v okviru ocene direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah in pregleda direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu opredelila načine za nadaljnjo podporo ekonomski vzdržnosti in raznolikosti sektorja.

Kar zadeva zaščito naših medijev in novinarjev, bo Komisija posodobila svoje priporočilo o varnosti novinarjev, da bi podprla večjo zaščito novinarjev pred neupravičenimi pritiski, grožnjami in napadi.

Medijska in digitalna pismenost je povezana z družbeno odpornostjo in udejstvovanjem državljanov. Komisija spodbuja izobraževanje na tem področju in podpira priložnosti za državljane, da sodelujejo v demokratičnem življenju.

Komisija namerava zlasti okrepiti strokovno skupino za medijsko pismenost, da bi: 

• Razširiti svoj mandat, da bo zajemal vse vidike družbene odpornosti, vključno s pripravljenostjo
• Ponuditi državam članicam nova orodja za sodelovanje (npr. olajšati razvoj skupnih ukrepov)
• Pogosteje vključite skupino v svetovalno vlogo pri oblikovanju ukrepov EU za medijsko pismenost. 

Ta prenovljena strokovna skupina bi se morala povezati z Evropskim centrom za demokratično odpornost in imeti koristi od njega, pri čemer bi se morala opreti na njegova spoznanja o situacijskem zavedanju. 

Hkrati bo Komisija v program za odpornost medijev vključila ukrepe za medijsko pismenost, namenjene vsem starostnim skupinam na podeželskih in mestnih območjih. Prizadevanja za povečanje medijske pismenosti bi morala temeljiti tudi na skupnosti za medijsko pismenost evropske opazovalnice digitalnih medijev, pri čemer bi bilo treba še naprej širiti zbirko najboljših praks in primerov uporabe na podlagi smernic evropske opazovalnice digitalnih medijev za učinkovite pobude za medijsko pismenost.  

Naložbe v demokracijo

Ukrepi v okviru ščita demokracije bodo podprti z vrsto programov financiranja EU, med drugim z digitalnega vidika: 

• Ustvarjalna Evropa za podporo medijem, novinarstvu ter digitalni in medijski pismenosti
• Program za digitalno Evropo za podporo sodelovanju v boju proti dezinformacijam, na primer prek evropske opazovalnice digitalnih medijev (EDMO) in evropske mreže preverjevalcev dejstev
• Obzorje Evropa za podporo raziskavam, inovacijam in eksperimentiranju za krepitev demokracije in upravljanja

Komisija je v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034 predlagala več programov, ki bodo prispevali k zaščiti demokracije, vključno s programom AgoraEU, katerega cilj je spodbujati skupne vrednote, vključno z demokracijo in svobodo medijev.