Digitalna povezljivost v Estoniji

Nacionalna strategija in politika digitalne povezljivosti

Pristojni organi

• Postopek uvajanja digitalne povezljivosti upravlja ministrstvo za pravosodje in digitalne zadeve (Justiits- ja Digiministeerium). Ministrstvo je pristojno za strategijo in zakonodajo na področju digitalne povezljivosti.
• Organ za varstvo potrošnikov in tehnični regulativni organ (TTJA, Tarbijakaitse ja Tehnilise Järelevalve Amet) je vladna organizacija, ki deluje na upravnem področju ministrstva za gospodarske zadeve in komunikacije. Nadzoruje in ureja tehnične standarde ter zbira podatke o trgu. Cilj organa je pomagati pri izvajanju nacionalne gospodarske politike z izboljšanjem varnosti, organizacijo smotrne uporabe omejenih virov in povečanjem zanesljivosti proizvodov na področju proizvodnih okolij, industrijske opreme, železnice in elektronskih komunikacij.
• Estonska fundacija za razvoj širokopasovnih povezav (ELASA, Eesti Lairiba Arenduse Sihtasutuse) je odgovorna za projekt EstWin, namestitev kablov iz optičnih vlaken in izgradnjo priključnih točk.
• Estonsko združenje za informacijsko tehnologijo in telekomunikacije (ITL, Eesti Infotehnoloogia ja Telekommunikatsiooni Liit) združuje estonska podjetja IKT, spodbuja njihovo sodelovanje, predstavlja njihova skupna stališča glede razvoja omrežja za digitalno povezljivost in deluje kot kompetenčni center.
• Organ za informacijski sistem (RIA, Riigi Infosüsteemi Amet) je izvajalski subjekt strukturne pomoči Evropske unije, ki upravlja podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj pri izgradnji zalednega omrežja za digitalno povezljivost.

Glavni cilji za razvoj digitalne povezljivosti

Estonska digitalna agenda 2030 je bila sprejeta 7. oktobra 2021. Strategija je v skladu s cilji povezljivosti gigabitne družbe. Splošni cilj strategije je doseči visokohitrostne, zanesljive in cenovno dostopne elektronske komunikacijske povezave v državi do leta 2030, ne glede na lokacijo. Za uresničitev vizije so bili določeni trije posebni cilji:

• digitalna uprava (tj. uporaba digitalnih rešitev v javnem sektorju)
• elektronska komunikacija (tj. povezljivost)
• nacionalna kibernetska varnost

Do leta 2030 bi morale biti v Estoniji ne glede na lokacijo na voljo ultrahitre, zanesljive in cenovno dostopne telekomunikacijske povezave, kar bi omogočilo ustvarjanje in uporabo inovativnih storitev. Vsi bi morali imeti dostop do povezav s hitrostjo najmanj 100 Mb/s, ki se lahko poveča do 1 Gb/s. Vlada bo podprla razvoj zelo visokozmogljivih dostopovnih omrežij na podeželskih območjih, kjer telekomunikacijska podjetja ne vlagajo pod konkurenčnimi pogoji.

Podpora bo dodeljena tudi a) vzpostavitvi osnovne infrastrukture v glavnih prometnih koridorjih v Estoniji, kar bo omogočilo neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G, b) varni pokritosti izbranih stanovanjskih in poslovnih območij s 5G ter c) potrebnim pripravam na sprejetje omrežja 6G, ko bo zadevna tehnologija prišla na trg.

Estonski načrt za širokopasovne povezave do leta 2030 je bil objavljen leta 2023. V načrtu so opisani ukrepi, potrebni za doseganje ciljev, določenih v digitalni agendi Estonije do leta 2030. Načrt vsebuje pregled pokritosti z omrežjem in načrtov za podporo izgradnji komunikacijske infrastrukture na območjih nedelovanja trga v obdobju 2022–2030 ter zagotavljanju neprekinjenih povezav 5G vzdolž glavnih prometnih koridorjev. Načrtovane so javne subvencije v višini 89 milijonov EUR. Poleg tega bodo za doseganje ciljev, ki jih je določila gigabitna družba, potrebne nadaljnje naložbe države v višini približno 200 milijonov EUR.

Estonija želi s časovnim načrtom za 5G doseči povezljivost 5G v večjih mestih do leta 2023 in vzdolž prometnih koridorjev do leta 2025. Na ravni ministrstva je bila ustanovljena posebna delovna skupina za 5G. Trenutno potekajo prizadevanja za oceno poslovne uporabe in iskanje modela financiranja za uvedbo 5G. Organi so zavezani tudi sodelovanju na koridorjih 5G z Latvijo in Litvo v okviru projekta Via Baltica. Baltske države želijo kartirati elektronsko komunikacijsko infrastrukturo vzdolž koridorja in opredeliti infrastrukturne vrzeli.

Glavni ukrepi in finančni instrumenti za razvoj digitalne povezljivosti

Estonski regulativni organ za varstvo potrošnikov in tehnični regulativni organ (TTJA) je razvil osrednje orodje za kartiranje (aplikacijo za pokritost s komunikacijami) o razpoložljivosti storitev digitalne povezljivosti. To je interaktivni portal, kjer lahko uporabniki dobijo informacije o razpoložljivosti storitev digitalne povezljivosti v Estoniji.

Estonski načrt za okrevanje in odpornost podpira digitalni prehod z naložbami in reformami za povečanje povezljivosti (24 milijonov EUR) s poudarkom na uvedbi zelo visokozmogljivih omrežij na podeželskih območjih, kar bi moralo prispevati k zmanjšanju digitalnega razkoraka.

Podatki o razvoju in tehnologijah digitalne povezljivosti v Estoniji

Najnovejši podatki o pokritosti z digitalno povezljivostjo, naročninah in prodorih ter pokritosti z različnimi tehnologijami digitalne povezljivosti so na voljo v poročilih o državah za digitalno desetletje.

Publikacije in dokumenti za medije na nacionalni ravni in ravni EU

angleščini

• Estonska digitalna agenda 2030
• Priročnik za naložbe v širokopasovne povezave
• Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi 2023
• Študija o nacionalnih načrtih za širokopasovne povezave v EU-27

estonščini

• Digiühiskonna aregukava 2030
• Eesti Lairiba Plaan 2030

Kontaktni podatki

BCO Estonia (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Estonsko ministrstvo za pravosodje in digitalne zadeve (Justiits- ja Digiministeerium)

Kontakt preko e-pošte
Spletna stran

Organ za varstvo potrošnikov in tehnični regulativni organ (Tarbijakaitse ja Tehnilise Järelevalve Amet)

Kontakt preko e-pošte
Spletna stran

Estonska fundacija za razvoj širokopasovnih povezav (Eesti Lairiba Arenduse Sihtasutuse)

Kontakt preko e-pošte
Spletna stran

Estonsko združenje za informacijsko tehnologijo in telekomunikacije (Eesti Infotehnoloogia ja Telekommunikatsiooni Liit)

Kontakt preko e-pošte
Spletna stran