Organi za zunajsodno reševanje sporov v skladu z aktom o digitalnih storitvah

Uporabniki lahko odločitve spletnih platform o moderiranju, ki omejujejo njihove račune ali sankcionirajo njihovo vsebino, izpodbijajo na več načinov. Ta pravica velja tudi za prijave nezakonitih vsebin, ki jih je platforma zavrnila. V skladu z aktom o digitalnih storitvah se lahko uporabniki pritožijo prek notranjega sistema platform za obravnavo pritožb. Platforme morajo nemudoma pregledati svoje odločitve.

Vendar akt o digitalnih storitvah uporabnikom daje tudi pravico, da se obrnejo na organe za zunajsodno reševanje sporov, če menijo, da je bila odločitev spletne platforme napačna. Seznam certificiranih organov za zunajsodno poravnavo in njihovi podatki so na voljo v preglednici na dnu strani.

Ti organi so alternativa sodnim postopkom, ki ponujajo hitrejši in stroškovno učinkovitejši način reševanja sporov. Poleg tega lahko uporabniki zadevo vedno predložijo nacionalnim sodiščem.

Uporabniki lahko za vrsto spora izberejo kateri koli subjekt, ki je bil certificiran kot organ za reševanje sporov v EU, in zahtevajo pregled odločitve platforme o moderiranju vsebin.

Za uporabnika je reševanje sporov običajno na voljo brezplačno ali z nizkimi stroški. Če organ spor reši v korist uporabnika, vse pristojbine krije spletna platforma. Uporabniki bi morali pred vložitvijo zahtevka za reševanje sporov vedno pregledati informacije o veljavnih pristojbinah na spletišču zadevnega organa.

Organi za reševanje sporov nimajo pristojnosti, da bi strankam naložili zavezujočo rešitev spora, vendar morajo platforme in uporabniki z njimi sodelovati v dobri veri.

Organizacije, ki želijo postati organ za reševanje sporov, morajo vlogo vložiti pri nacionalnem organu za potrjevanje, tj. koordinatorju digitalnih storitev v državi, v kateri imajo sedež.

DSC so odgovorni za nadzor izvajanja akta o digitalnih storitvah v svoji državi, vključno z organi za reševanje sporov. Certifikat velja največ pet let in se lahko podaljša. Certificirani organi morajo izpolnjevati nekatere pogoje:

• Nepristranskost in neodvisnost: Organ za reševanje sporov mora biti nepristranski in neodvisen (tudi finančno) od ponudnikov spletnih platform in prejemnikov storitev, kot so posamezniki, ki so vložili pritožbo.
• Strokovno znanje: Organ mora imeti strokovno znanje na enem ali več posebnih področjih nezakonitih vsebin ali pri uporabi in izvrševanju pogojev poslovanja ene ali več vrst spletnih platform.
• Plačilo: Člani organa so plačani na način, ki je neodvisen od izida postopka.
• Dostopnost: Izvensodno reševanje sporov mora biti lahko dostopno, kar omogoča vložitev pritožbe in dokazil prek spleta.
• Učinkovitost: Organ bi moral imeti možnost, da spore rešuje hitro, učinkovito in stroškovno učinkovito ter v vsaj enem od uradnih jezikov EU.
• Poslovnik: Organ mora delovati v skladu z jasnim in poštenim poslovnikom, ki je enostavno in javno dostopen ter skladen z veljavnim pravom.

Kot organi za reševanje sporov se lahko certificirajo samo organizacije s sedežem v EU. To zagotavlja, da delujejo v regulativnem okviru EU, kar prispeva k usklajenemu pristopu k reševanju sporov glede moderiranja vsebin. Certifikat velja v vseh 27 državah članicah EU.

Vendar je lahko certificiranje omejeno na nekatera strokovna področja (posebne vrste nezakonitih vsebin ali posebne vrste spletnih platform) ali nekatere jezike, v katerih je organ sposoben reševati spore.

Preglednost in odgovornost

Organi za reševanje sporov svojim nacionalnim organom za potrjevanje predložijo letna poročila o svojem delu. Vsak nacionalni organ nato vsaki dve leti poroča o delovanju vseh organov za reševanje sporov, ki jih je certificiral. Ta poročila vsebujejo informacije o številu sporov, njihovih izidih, času, potrebnem za rešitev sporov, težavah, ki so se pojavile, najboljših praksah in priporočilih za izboljšanje delovanja sistema za reševanje sporov.

Nacionalni organ, ki je certificiral organ za reševanje sporov, ima pravico preklicati to certifikacijo, če ugotovi, da organ ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev.

Preglednica vsebuje informacije, ki so jih zagotovili nacionalni organi o certificiranju organov za reševanje sporov, vključno z njihovimi strokovnimi področji in jezikovno pokritostjo. Dodatne informacije o njihovem delovanju in obsegu delovanja so na voljo na njihovih spletnih mestih in v njihovem poslovniku. Če imate dodatna vprašanja o certificiranju določenega organa, se lahko obrnete na ustrezni organ za potrjevanje. Seznam in spletišča nacionalnih organov so na voljo na strani, namenjeni koordinatorjem digitalnih storitev.