EFTA in EGP
Evropski gospodarski prostor (EGP) vključuje članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) Norveške, Islandije in Lihtenštajna. Države Efte, ki se pridružijo EGP, lahko sodelujejo na enotnem trgu EU, ne da bi bile članice EU. Sprejemajo skoraj vse ustrezne predpise EU, vključno z nekaterimi, ki vključujejo digitalni svet.
Švica
Dvostranski program med Švico in EU je trenutno osredotočen na pogajanja o sporazumu o institucionalnem okviru, da se zagotovi enotna uporaba zakonodaje o notranjem trgu v EU in Švici.
Države kandidatke
V procesu širitve EU trenutno sodeluje sedem držav.
Telekomunikacijski operaterji EU imajo v večini držav širitve velike poslovne dejavnosti. V večini držav, ki se pripravljajo na pristop, so bile sprejete nove nacionalne politike, ki opredeljujejo cilje postavitve širokopasovnih povezav.
Trgi elektronskih komunikacij so popolnoma liberalizirani v vseh državah kandidatkah. Vse države so prilagodile svojo nacionalno zakonodajo, da bi se uskladile z direktivo o elektronskem poslovanju, in ustanovile nacionalne regulativne organe za digitalne komunikacije. Vendar se nacionalna uskladitev z zakonodajo EU razlikuje v politiki spektra in pri prehodu z analogne na digitalno televizijo.
Kar zadeva avdiovizualno politiko, sta se le Črna gora in Albanija do zdaj popolnoma uskladili z direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah. Zaskrbljenost glede svobode izražanja in medijev v državah širitve ostaja, njihov status pa se je v nekaterih državah v zadnjih letih poslabšal.
Spremembe turške zakonodaje o internetu so še posebej zaskrbljujoče, saj uvajajo sklop ukrepov, ki bi lahko posegali v pravico uporabnikov interneta do zasebnosti in dodatno omejili svobodo izražanja.
Zahodni Balkan
Evropska komisija je 6. februarja 2018 sprejela strategijo za Zahodni Balkan. Napovedala je tudi začetek digitalne agende skupaj s partnerji v regiji.
V okviru tega digitalnega sodelovanja je21. in 22. septembra 2022 v Prištini na Kosovu potekal peti digitalni vrh Zahodnega Balkana, na katerem so potekale razprave o številnih digitalnih dogodkih v regiji. V začetku tega leta se je začel regulativni dialog med EU in Zahodnim Balkanom, ki je bil osredotočen predvsem na zeleno in digitalno politiko ter na prihodnje vključevanje Zahodnega Balkana v program za digitalno Evropo.
V ospredju razprav sta bili tudi umetnainteligenca in kibernetska varnost, saj je bila ustanovljena delovna skupina za umetno inteligenco, ki se bo ukvarjala s temami, povezanimi z umetno inteligenco in umetno inteligenco, ter zagotavljala skupno ukrepanje z državami EU. Za preprečevanje in boljše odkrivanje kibernetskih groženj se je Zahodni Balkan dogovoril, da bo okrepil sodelovanje z Evropsko komisijo in Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost.
Zahodni Balkan bo zdaj sodeloval pri letnem poročanju o indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) v skladu z metodologijo EU DESI.
Udeleženci so prav tako priznali uspeh Zahodnega Balkana pri njegovem regionalnem režimu za brezplačno gostovanje, dogovorili pa so se tudi o prizadevanjih za nadaljnje znižanje stroškov gostovanja, tudi za podatke, med EU in Zahodnim Balkanom.
Vzhodno partnerstvo (EaP)
Odnosi EU v digitalnem gospodarstvu in družbi s šestimi vzhodnimi sosedami EU (Armenijo, Azerbajdžanom, Belorusijo, Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino) se razvijajo v okviru evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva.
Gruzija, Republika Moldavija in Ukrajina so z EU podpisale pridružitvene sporazume. Sporazumi vključujejo določbe za območje proste trgovine, ki zajemajo elektronske komunikacije, digitalno zaupanje in e-trgovanje.
Cilj sodelovanja z regijo vzhodnega partnerstva je izmenjava izkušenj EU na področju digitalne preobrazbe z vzhodnimi sosedami EU. Njegov namen je tudi olajšati izvajanje ustreznih delov treh pridružitvenih sporazumov.
GD Connect je skupaj z GD NEAR, GD TRADE in ESZD razvil večletno strategijo za spodbujanje digitalnega gospodarstva in družbe v regiji vzhodnega partnerstva. Strategija je v skladu z zakonodajo EU in najboljšimi praksami. Med poudarki te strategije so:
- prvi ukrep digitalnega gospodarstva v regiji vzhodnega partnerstva (.pdf) pod blagovno znamko EU4Digital
- podpora uvajanju nacionalnih širokopasovnih strategij v regiji vzhodnega partnerstva
- povezovanje vzhodnega partnerstva (EaPConnect)
- krepitev kibernetske odpornosti regije vzhodnega partnerstva (.pdf)
Evropska komisija je strategijo EU za regijo vzhodnega partnerstva razvila v polnem sodelovanju z državami članicami EU in državami vzhodnega partnerstva. Ključni mejniki, doseženi v zadnjih letih, so:
- 2015: Izjava z vrha (.pdf) vrha vzhodnega partnerstva, ki je potekala v Rigi, je priznala potencial digitalnega gospodarstva in družbe za regijo vzhodnega partnerstva. Ministri šestih držav vzhodnega partnerstva in držav članic EU so se sestali v Luxembourgu na prvem ministrskem srečanju vzhodnega partnerstva o digitalnem gospodarstvu. Ministri so v skupni izjavi (.pdf) potrdili svojo zavezanost izkoriščanju priložnosti, povezanih z digitalnim gospodarstvom in družbo.
- 2016: Udeleženci so se v skupni izjavi po srečanju na ministrski ravni o digitalni skupnosti v Bruslju dogovorili o vzpostavitvi več regionalnih tematskih mrež v okviru blagovne znamke EU4Digital. Namen teh mrež je izmenjava najboljših praks in izkušenj ter spodbujanje sodelovanja.
- 2017: Sodelovanje v digitalnem gospodarstvu in družbi z regijo vzhodnega partnerstva in znotraj nje je bilo potrjeno s skupno izjavo drugega ministrskega srečanja vzhodnega partnerstva o digitalnem gospodarstvu, ki je potekalo 5. oktobra 2017 v Talinu. Ti sklepi so bili navedeni tudi v izjavi z vrha vzhodnega partnerstva (.pdf).
- 2019: Pristojni ministri šestih držav vzhodnega partnerstva in držav članic EU so se 28. februarja 2019 sestali v Bukarešti na tretjem ministrskem srečanju vzhodnega partnerstva o digitalnem gospodarstvu in sprejeli skupno izjavo, ki vključuje načrt za regionalni sporazum o gostovanju vzhodnega partnerstva do konca leta 2020.
Južne sosede
Odnosi EU z južnimi sosedami EU (Alžirijo, Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Libijo, Marokom, Palestino in Tunizijo) v digitalnem gospodarstvu in družbi se razvijajo v okviru evropske sosedske politike (ESP) in Unije za Sredozemlje, ki vključuje vse južne sosede EU in Mavretanijo.
Ministri, pristojni za digitalno gospodarstvo v državah, ki so članice Unije za Sredozemlje, so sprejeli izjavo, v kateri so leta 2014 obljubili tesno sodelovanje. Namen deklaracije je pomagati državam, da izkoristijo prednosti digitalnega gospodarstva v evro-sredozemskem območju.
Na podlagi izjave je bila ustanovljena delovna skupina strokovnjakov za digitalno gospodarstvo in dostop do interneta, ki bo preučila načine za napredek pri doseganju tega cilja. Skupina strokovnjakov združuje vladne uradnike in druge deležnike iz zasebnega sektorja, nevladnih organizacij, mednarodnih organizacij in razvojnih bank.
Spremembe, ki jih je prinesla strategija EU za enotni digitalni trg v okviru Junckerjevega mandata, so ponudile novo priložnost za odnose EU z državami južnega Sredozemlja. O tem se je razpravljalo na konferenci deležnikov Digital4med na visoki ravni, ki je potekala 8. aprila 2019 v Bruslju.
Konferenca se je osredotočila na področja, ki imajo lahko največji učinek in na katerih ima EU ustrezne izkušnje in dokazano strokovno znanje. Na konferenci so bile opredeljene različne vrste sodelovanja, katerih cilj je spodbuditi politično sodelovanje na ministrski ravni. Naslednji korak bo opredelitev konkretnih ukrepov in iskanje politične podpore.
Odnosi med EU in Rusijo v digitalnem gospodarstvu in družbi so del splošne politike EU do Rusije.
Najnovejše novice
Povezane vsebine
Širša slika
Ker se več držav zgleduje po evropskem digitalnem modelu, imajo evropska podjetja več priložnosti za poslovanje in ustvarjajo več delovnih mest za državljane.
Glej tudi
Globalni observatorij za internetno politiko (GIPO) je spletna platforma, katere namen je olajšati razumevanje vpliva in razvoja interneta.
Regionalni in dvostranski odnosi so osredotočeni na dostop do trga za evropska podjetja ter na spodbujanje trdnega in preglednega regulativnega okolja na svetovni ravni.
Evropska komisija sodeluje na mednarodni ravni z drugimi svetovnimi akterji pri oblikovanju razvoja interneta in telekomunikacij.
EU si prizadeva za napredek evropskega pristopa k digitalni preobrazbi s sporazumi, sklenjenimi z mednarodnimi organizacijami in forumi.
Azijsko-pacifiška regija in EU še naprej krepita svoje digitalno partnerstvo in zagotavljata rast na številnih področjih, kot so raziskave in razvoj, 5G in umetna inteligenca.