Medijska pismenost

Medijska pismenost je ključna spretnost vseh državljanov, ne glede na njihovo starost, socialno, kulturno ali ekonomsko ozadje. Evropski akt o svobodi medijev (EMFA) ga opredeljuje kot: „spretnosti, znanje in razumevanje, ki državljanom omogočajo učinkovito in varno uporabo medijev ter niso omejeni na učenje o orodjih in tehnologijah, temveč so namenjeni opremljanju državljanov s sposobnostmi kritičnega razmišljanja, ki so potrebne za presojo, analizo zapletenih realnosti in prepoznavanje razlike med mnenjem in dejstvom.“

Medijska pismenost državljanom omogoča sprejemanje ozaveščenih odločitev, ki zajemajo tako tradicionalne kot digitalne medije. Razumevanje nenehno spreminjajočega se medijskega okolja in kritično ocenjevanje virov informacij sta bistvena za sodelovanje v odprti demokratični razpravi. Medijska pismenost prispeva tudi k družbeni odpornosti proti dezinformacijam ter tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju, saj posameznikom pomaga pri odkrivanju zavajajočih in škodljivih vsebin ter boju proti njim.

Izboljšanje medijske pismenosti vseh državljanov EU: prednostna naloga politike

Evropska unija že dolgo priznava kritično naravo medijske pismenosti. Koncept je ključni element akcijskega načrta za evropsko demokracijo, akcijskega načrta za medijski in avdiovizualni sektor ter akcijskega načrta za digitalno izobraževanje.

Sporočilo o evropskem ščitu za demokracijo, ki ga je Evropska komisija sprejela 12. novembra 2025, poudarja pomen medijske pismenosti za povečanje družbene odpornosti proti dezinformacijam in izboljšanje pripravljenosti državljanov na krize. Ker sta medijska in digitalna pismenost sestavni del državljanskih spretnosti, sta ključnega pomena za demokracijo. Spodbujanje medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja krepi ozaveščenost o tveganjih za integriteto informacij ter opolnomoča državljane vseh starosti v skupnostih, da krmarijo po informacijskem okolju, dostopajo do zanesljivih informacij, uveljavljajo svoje demokratične pravice in sodelujejo v demokratičnih procesih.

V sporočilu je napovedan sklop ukrepov, ki presegajo izobraževalne okvire. Ti ukrepi, ki so del programa za odpornost medijev, bodo namenjeni vsem starostnim kategorijam (mladim, odraslim, starejšim) na podeželskih in mestnih območjih, ne glede na socialno-ekonomsko ozadje ljudi. Osredotočili se bodo na nove trende v porabi medijev, obravnavali nova in nastajajoča tveganja za integriteto informacij ter medijsko pismenost povezali s pripravljenostjo. Novi izzivi med drugim vključujejo:

• vse pomembnejšo vlogo platform družbenih medijev in spletnih vplivnežev kot vira novic,
• nove oblike usklajenega neavtentičnega vedenja, 
• algoritemsko ojačanje, 
• Manipulativna uporaba generativne umetne inteligence
• tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje. 

Podporo bodo prejele države članice in (potencialne) države kandidatke, ki se soočajo s posebnimi izzivi na področju medijske pismenosti.

Regulativni okvir EU za medijsko pismenost

Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah od držav članic zahteva, da spodbujajo in sprejmejo ukrepe za razvoj medijske pismenosti ter vsaka tri leta poročajo o svojih prizadevanjih. Komisija je v skladu z revizijo direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah iz leta 2018 izdala smernice za države članice pri poročanju o ukrepih za spodbujanje in razvoj medijske pismenosti. Namen smernic je tudi pomagati državam članicam pri izmenjavi najboljših praks na področju medijske pismenosti. Prvi sklop nacionalnih poročil je na voljo za obdobje 2020–2022. Naslednji cikel poročanja bo zajemal obdobje 2023–2025.

V skladu z revidirano direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah morajo platforme za izmenjavo videov zagotoviti tudi učinkovite ukrepe in orodja za medijsko pismenost. To je ključna zahteva zaradi vloge, ki jo imajo platforme za izmenjavo videov pri omogočanju dostopa državljanov do avdiovizualnih vsebin. Platforme so potrebne tudi za ozaveščanje uporabnikov o teh ukrepih in orodjih.

Akt o digitalnih storitvah in kodeks ravnanja glede dezinformacij vključujeta tudi določbe o medijski pismenosti. Podpisniki kodeksa so številni deležniki, kot so spletne platforme, iskalniki, preverjanje dejstev in organizacije civilne družbe. V skladu z zavezo 17 kodeksa platforme oblikujejo orodja za medijsko pismenost, katerih cilj je opolnomočiti uporabnike z zagotavljanjem konteksta za vsebine, vidne v njihovih storitvah. Podpisniki se tudi zavezujejo, da bodo razvijali, spodbujali in podpirali dejavnosti, ki izboljšujejo medijsko pismenost in kritično razmišljanje splošne javnosti. Podpisniki redno poročajo o svojih ukrepih za izpolnitev te zaveze. Ta poročila, v katerih so podrobno opisana njihova prizadevanja za izvajanje, so na voljo v centru za preglednost, namenjenem kodeksu.

Sodelovanje z deležniki

Strokovna skupina za medijsko pismenost

Komisija združuje predstavnike držav članic EU v strokovni skupini za medijsko pismenost (MLEG). Skupina svetuje Komisiji o dobrih praksah na področju medijske pismenosti ter o možnih sinergijah med ukrepi EU in nacionalnimi ukrepi na področju medijske pismenosti.

Za nadaljnje povečanje usklajevanja in okrepitev povezav med akterji medijske pismenosti je v evropskem ščitu za demokracijo predvidena krepitev MLEG, vključno z zagotavljanjem novih orodij za sodelovanje in razširitvijo njegovega mandata, da bi zajemal vidike družbene odpornosti in pripravljenosti.

Komisija bo za dopolnitev prizadevanj MLEG vzpostavila tudi novo neodvisno strokovno mrežo za medijsko pismenost, ki bo združevala neodvisne strokovnjake z različnih področij (npr. pripravljenost, tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje ter dezinformacije, analiza podatkov, tveganja za integriteto informacij, vedenjske vede itd.). Ti strokovnjaki bodo zagotovili neodvisne prispevke in vpoglede za soočanje z novimi izzivi.

Evropski odbor za medijske storitve in medijsko pismenost

Odbor za medije ima v okviru svoje delovne skupine 5 za celovitost informacijskega prostora posebno delovno področje o medijski pismenosti. Cilj delovnega sklopa je izmenjava najboljših praks v zvezi z orodji in ukrepi, ki jih nacionalni regulativni organi za medije uporabljajo za spodbujanje ali razvoj medijske pismenosti. Poseben poudarek daje izvajanju direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. Leta 2024 je pripravila priročnik o medijski pismenosti, v katerem so predstavljene dobre prakse nacionalnih regulativnih organov za medije po vsej EU.

Evropska opazovalnica digitalnih medijev (EDMO)

Evropska komisija podpira delo evropske opazovalnice digitalnih medijev (EDMO), ki združuje večdisciplinarno skupnost, vključno s preverjevalci dejstev, strokovnjaki za medijsko pismenost in raziskovalci, da bi združili moči v boju proti dezinformacijam.

EDMO prispeva k opredelitvi najboljših praks na področju medijske pismenosti ter spodbuja izmenjavo znanja med strokovnimi delavci, oblikovalci politik in drugimi strokovnjaki po vsej Evropi. Za zvišanje standardov v celotnem sektorju je evropska opazovalnica digitalnih medijev oktobra 2024 sprejela smernice za učinkovite pobude za medijsko pismenost. Te smernice je podprlo več organizacij po vsej Evropi in se bodo še naprej spodbujale z razvojem javnega odložišča primerov, ki ponazarjajo vsako najboljšo prakso.

Dejavnosti evropske opazovalnice digitalnih medijev vključujejo tudi izvajanje kampanj medijske pismenosti za povečanje ozaveščenosti državljanov in družbene odpornosti. Evropska opazovalnica digitalnih medijev je na primer izvedla spletno kampanjo Be Election Smart v vseh jezikih EU, da bi povečala ozaveščenost o tveganjih dezinformacij med evropskimi volitvami leta 2024.

Opira se tudi na vseevropsko mrežo nacionalnih in regionalnih vozlišč, ki razvijajo ciljno usmerjene kampanje medijske pismenosti za ozaveščanje in krepitev družbene odpornosti na terenu.

Financiranje projektov medijske pismenosti s strani EU

Komisija podpira medijsko pismenost z več pobudami za financiranje. Zlasti program Ustvarjalna Evropa ima namenski letni razpis za zbiranje predlogov, ki podpira čezmejne projekte medijske pismenosti z nepovratnimi sredstvi EU. Izbrani projekti si prizadevajo razviti inovativne pristope k medijski pismenosti z:

• vzpostavitev ali razširitev čezmejnega sodelovanja za izvajanje projektov, s katerimi se najboljše prakse izvajajo prek nacionalnih, kulturnih in jezikovnih meja,
• razvoj in uporaba orodij in pobud za medijsko pismenost ob upoštevanju potreb posebnih ciljnih skupin, med drugim tudi skupin z omejenimi spretnostmi ali dostopom do medijske pismenosti,
• pomoč strokovnjakom za medijsko pismenost pri prilagajanju njihovih praks hitro razvijajočim se medijskim formatom in spreminjajočim se vzorcem medijske potrošnje.

Projekti, ki so v zadnjih letih prejeli podporo EU, vključujejo mrežo vzajemnega učenja o digitalnih medijih za starejše, meddržavno koalicijo proti dezinformacijam na podlagi spola in razvoj orodij za ozaveščanje o vlogi algoritmov umetne inteligence pri ustvarjanju in širjenju dezinformacij.

Poleg programa Ustvarjalna Evropa so za projekte medijske pismenosti na voljo tudi druge vrste nepovratnih sredstev. Na primer nepovratna sredstva Erasmus+ za projekte, ki se osredotočajo na mlade, ter nepovratna sredstva za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, ki jih je začel Evropski parlament.

Več informacij o možnostih financiranja medijske pismenosti.