Uporaba radijskega spektra v javnem sektorju

Organi javnega sektorja so veliki uporabniki spektra. Najpomembnejši uporabniki spektra v javnem sektorju so obramba, znanstveno-raziskovalna skupnost, navigacija in opazovanje Zemlje, javni prevoz (zlasti v zvezi z varnostnimi komunikacijami), javna varnost in storitve v sili (policija, gasilci, prva pomoč, iskanje in reševanje, pomoč pri nesrečah).

Te storitve so bile med prvimi, ki so uvedle radijske tehnologije, na primer za javno varnost in obrambo. Še naprej so pomembna prednostna naloga pri dodeljevanju spektra s strani vlad, zlasti dragocenih frekvenc pod 15 GHz. Ti organi javnega sektorja opravljajo storitve na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Usklajevanje čezmejne uporabe spektra v javnem sektorju

Uporaba spektra v javnem sektorju je pogosto povezana s cilji splošnega interesa, opredeljenimi na nacionalni ravni. Zato je v prvi vrsti v nacionalni pristojnosti. Vendar je treba v številnih primerih javne storitve organizirati na usklajen način prek meja. Zato je javna uporaba spektra v nekaterih primerih usklajena na svetovni ravni in ravni EU.

Mednarodna pogajanja

Razporeditev spektra se na splošno obravnava in izpogaja na svetovni ravni. Sklepi so v obliki sprememb Pravilnika o radiokomunikacijah, ki zahtevajo soglasje na svetovnihkonferencah o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU).

V številnih sektorjih, kot so civilno letalstvo, pomorstvo, vesolje in sateliti, opazovanje Zemlje, meteorologija in znanstvene storitve, je uporaba spektra odvisna od odločitev specializiranih sektorskih organizacij in agencij Združenih narodov. Med njimi so Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), Mednarodna pomorska organizacija (IMO) in Svetovna meteorološka organizacija (WMO).

Spekter v EU

Ker je treba uporabo spektra za javne storitve organizirati usklajeno prek meja, so sektorske politike EU pomembne za spekter v EU. Primeri so na voljo v sektorjih komunikacijskega prometa (enotno evropsko nebo, varnost v cestnem prometu, satelitska navigacija), vesolje (evropska vesoljska politika), okolje (opazovanje Zemlje, civilna zaščita), zdravje (e-vključevanje, e-zdravje), varnost (mejni nadzor) in znanstvene storitve.

Splošni cilj politike spektra je čim bolj povečati družbeno in gospodarsko vrednost, ki jo ima Evropa z uporabo radiofrekvenčnega spektra. Ker je javni sektor pomemben uporabnik spektra, bi morala biti takšna uporaba čim bolj socialno-ekonomsko učinkovita. Zato uravnotežena politika EU glede spektra vključuje upoštevanje potreb javnega sektorja po spektru, čeprav številne vrste uporabe v javnem sektorju ne spadajo v pravne in institucionalne pristojnosti EU. Doseganje večje operativne uspešnosti in povečanje gospodarske in družbene vrednosti spektra bi lahko izboljšalo zagotavljanje javnih storitev in povečalo splošno konkurenčnost evropskega gospodarstva.

O obsegu, v katerem je javna uporaba spektra zajeta v zakonodaji EU, je treba odločati za vsak primer posebej. Cilj nekaterih usklajevalnih ukrepov, sprejetih na ravni EU, je podpreti javno uporabo spektra, na primer za aplikacije inteligentnih prometnih sistemov, povezane z varnostjo v cestnem prometu.

Vprašanja, ki jih je treba nadalje obravnavati:

• Povečanje preglednosti glede uporabe spektra v javnem sektorju z izvajanjem rednih raziskav o uporabi spektra in ocenjevanjem pričakovanih prihodnjih potreb javnega sektorja. Razvoj dolgoročnih strateških načrtov za dodeljevanje spektra v javnem sektorju.
• Ocena potreb po spektru, povezanih z zagotavljanjem javnih storitev in aplikacij, povezanih s posebnimi politikami EU: zračni promet (pobude za enotno evropsko nebo v zvezi z upravljanjem zračnega prometa), železniški promet (evropski sistem za upravljanje železniškega prometa – ERTMS), cestni promet (inteligentni prometni sistemi (ITS)), obveščanje o izrednih razmerah in obveščanje o javni varnosti (PPDR) ter še več.
• Glede na to, da je spekter omejen in redek vir, je pomembno izbirati med dodelitvami spektra za uporabo v javnem in nejavnem sektorju (zasebno ali komercialno) ter vzpostaviti mehanizme za iskanje realističnega ravnovesja.
• Prerazporeditev ali prerazporeditev spektra uporabam ali uporabnikom, ki ustvarjajo višjo socialno-ekonomsko vrednost – med uporabniki javnega sektorja ali med uporabniki javnega in nejavnega sektorja. Spremembe pri uporabi spektra bi bilo treba uvesti pravočasno in stroškovno učinkovito.
• Postopki javnega naročanja, ki jih organi javnega sektorja uporabljajo za nakup brezžične opreme in storitev, vplivajo na potrebe po spektru, tako v smislu učinkovite uporabe spektra kot tudi interoperabilnosti. Nabava opreme in tehnoloških odločitev bi morala potekati v skladu z dobrimi praksami upravljanja spektra.
• Uskladitev uporabe spektra za javne sektorje, da bi dosegli:
  • zagotavljanje čezmejnih (vseevropskih) storitev;
  • ekonomija obsega za proizvodnjo opreme;
  • minimalno možno stopnjo motenj med nacionalnimi sistemi.
• Razvoj dolgoročnih strateških načrtov za uskladitev dodelitev v javnem sektorju na evropski in svetovni ravni.
• Souporaba frekvenčnih pasov med uporabniki javnega sektorja ter med uporabniki iz javnega in nejavnega sektorja, da se optimizira uporaba spektra. Opredelitev obetavnih možnosti za souporabo spektra.

Naložbe v raziskave in tehnološke inovacije, da bi dosegli učinkovitejšo uporabo spektra, večjo souporabo frekvenčnih pasov, večjo interoperabilnost in ekonomijo obsega na evropski ravni. Opredelitev frekvenčnih pasov, pri katerih uvajanje novih, spektralno učinkovitih tehnologij za uporabo v javnem sektorju in s tem postopno opuščanje zastarelih tehnologij pogosto vodi v nadaljnje „digitalne dividende“ ali prerazporeditev spektra v 700-megaherčnem pasu, ki je opredeljen kot zgornji segment pasu UHF (ki leži med 698–806-MHz) Z napredovanjem digitalizacije televizije se kanali selijo, spekter pa se sprosti za mobilne širokopasovne storitve.