iStock photo Getty images plus
Poleg tega bo EU kot prvi sistem v Evropi, ki bo dosegel uspešnost na eksaravni, tj. zmožnost izvedbe več kot milijarde milijard izračunov na sekundo, prevzela vodilno vlogo v svetu na področju superračunalništva. Novi superračunalnik bo ob podpori skupnega prispevka EU v višini 500 milijonov EUR namestil in upravljal superračunalniški center Jülich (JSC) v Nemčiji.
Po namestitvi in vzpostavitvi v prihodnjih mesecih naj bi bil sistem JUPITER od konca leta 2024 dostopen širokemu krogu evropskih uporabnikov. Raziskovalcem superračunalništva bo pomagal doseči znanstvene preboje in prispeval k iskanju rešitev za spremljanje podnebnih sprememb, odkrivanje drog in materialov ter potrebo po boljših sistemih za odzivanje na izredne razmere. V Grčiji poteka konfiguracija dodatnega superračunalnika srednjega razreda, Daedalus, drugi superračunalnik na eksaravni Skupnega podjetja EuroHPC pa naj bi leta 2025 gostil v Franciji.
Kot je predsednica Ursula von der Leyen napovedala v svojem govoru o stanju v Uniji leta 2023, bodo ti stroji na voljo zagonskim podjetjem na področju umetne inteligence, da bi usposobili svoje modele, znatno skrajšali razvojni čas ter pospešili uvajanje tehnologij in algoritmov, ki temeljijo na umetni inteligenci, na kritičnih področjih, kot so ekstremne vremenske napovedi, obnova infrastrukture in e-zdravje. To bo prispevalo k cilju EU, da vodi svetovna prizadevanja na področju umetne inteligence ter doseže odgovorne in etične inovacije.
Jupiter se bo pridružil obstoječim superračunalnikom Skupnega podjetja EuroHPC, ki že delujejo: Discoverer v Bolgariji, MeluXina v Luksemburgu, Vega v Sloveniji, Karolina na Češkem, LEONARDO v Italiji, LUMI na Finskem in Deucalion na Portugalskem. Tretji evropski superračunalnik MareNostrum5 pred eksaravnijo v Španiji bo odprt v naslednjih nekaj mesecih.