Posodobljena študija vsebuje pregled ukrepov za povezljivost v državah članicah, opredeljenih v nacionalnih načrtih za širokopasovna omrežja, ter oceno izvedljivosti izpolnjevanja ciljev digitalne agende za strategijo Evropa 2020 in ciljev gigabitne družbe za leto 2025.
Namen posodobitve študije je bil zagotoviti retrospektiven pogled na doseganje ciljev digitalne agende za strategijo Evropa 2020 in oceniti verjetnost, da bodo cilji gigabitne družbe do leta 2025 doseženi. Ker kazalniki indeksa DESI 2020 v glavnem temeljijo na podatkih iz leta 2019, Sodišče pri ocenjevanju doseganja ciljev Evropske digitalne agende za leto 2020 še vedno deluje z verjetnostjo (nizko, srednjo in visoko). Analiza v študiji temelji predvsem na informacijah, pridobljenih od nacionalnih organov, Evropske komisije in ključnih deležnikov iz držav članic EU. Študija na splošno preučuje stanje povezljivosti ter izvedljivost doseganja ciljev in ukrepov, opredeljenih v nacionalnih načrtih za širokopasovna omrežja. Prvi glavni rezultati študije so na kratko naslednji:
- Nacionalni načrti za širokopasovna omrežja se zelo razlikujejo glede njihove vsebine. Vendar imajo vse države članice splošen strateški pristop za postavitev širokopasovnih omrežij, ki se izvaja v praksi.
- Le države članice Few so skoraj dosegle ali dosegle cilje Evropske digitalne agende (DAE) za leto 2020, vendar je splošni napredek pri uvajanju širokopasovnih povezav v EU v zadnjih letih znaten: Sredi leta 2020 je imelo 87,2 % gospodinjstev dostop do hitrosti 30 Mb/s ali več, 25,9 % gospodinjstev pa je naročeno na 100 Mb/s ali več.
- Države članice morajo okrepiti svoja prizadevanja, da bi do leta 2025 dosegle cilje gigabitne družbe ali se približale doseganju teh ciljev. Če se bo sedanja hitrost uvajanja širokopasovnih povezav nadaljevala, bo za večino držav članic EU izziv zagotoviti vsem državljanom s hitrostjo 100 Mb/s, ki jo je mogoče nadgraditi na 1 Gbit.
- Nacionalni načrti reform se posodabljajo, da bi odražali cilje gigabitne družbe za leto 2025. Novi načrti in njihovi izvedbeni ukrepi bodo državam članicam pomagali doseči cilje gigabitne družbe do leta 2025.
- Na uspeh postavitve širokopasovnega omrežja vplivajo različni pogoji. Uspešni nacionalni načrti reform upoštevajo svoja izhodišča in opisujejo konkretne ukrepe, ki izkoriščajo posamezne prednosti, ter opredeljujejo ukrepe za ublažitev učinka pomanjkljivosti.
- Nacionalni okvirni programi držav članic običajno določajo eno ali dve področji iz naslednjih področij: Ukrepi na strani povpraševanja, ukrepi na strani ponudbe, regulativni in organizacijski ukrepi, ukrepi za preglednost.
- Za širokopasovne strategije po vsej Evropi ni enotne rešitve za vse. Zdi se, da NPP niso prenosljivi, nekateri ukrepi pa se lahko uporabijo pod enakimi pogoji.
Evropska komisija je z digitalno agendo 2020, cilji gigabitne družbe za leto 2025 in cilji digitalnega desetletja za leto 2030 vzpostavila obsežen okvir za prihodnji digitalni napredek Evrope. Da bi Evropa lahko v celoti izkoristila ta okvir in tako v celoti izkoristila potencial digitalnega razvoja, morajo vsi zadevni deležniki čim bolj povečati svoja prizadevanja. V ta namen bodo načrti za okrevanje in odpornost ter program za digitalno povezovanje Instrumenta za povezovanje Evrope ključni instrumenti za pospešitev uvajanja optičnih omrežij in omrežij 5G, vključno z vseevropskimi hrbtenicami.
Evropska komisija (GD Connect) bo v prihodnjih letih še naprej spremljala trende in posodobitve nacionalnih načrtov za širokopasovne povezave v državah članicah, da bi zagotovila napredek pri doseganju ciljev gigabitne družbe za leto 2025 in digitalnega desetletja do leta 2030.