Objavljena je bila študija, v kateri je bil ocenjen učinek projektov za spodbujanje interneta naslednje generacije na podlagi različnih meril, kot so uskladitev z digitalnimi pravicami EU, omogočanje zakonodaje EU, učinek na standardizacijo, zagotavljanje alternativnih rešitev in trajnostnost.
Študija kaže, da je pobuda za internet naslednje generacije pomembno vplivala na oblikovanje trajnostnega, suverenega okolja odprte tehnologije v Evropi, ki je usklajeno s politikami in vrednotami EU.
V njem je navedeno tudi, da projekti, financirani v okviru pobude, dajejo prednost pravicam posameznikov, spodbujajo svobodo izbire, krepijo varnost in zaščito, spodbujajo trajnostnost in dejavno udeležbo v digitalnem javnem prostoru.
Poleg tega je bilo v študiji ugotovljeno, da projekti nacionalnih storitev splošnega pomena prispevajo k omogočanju najrazličnejše zakonodaje EU, pri čemer je poudarek na podpiranju skladnosti s splošno uredbo o varstvu podatkov, aktom o digitalnih storitvah in aktom o digitalnem trgu, aktom o kibernetski odpornosti, pobudami EU za digitalno identiteto, zagotavljanju svobode izbire na spletu in podpiranju koncepta digitalnih skupnih dobrin.
Poleg tega so projekti NGI prispevali k standardizaciji različnih protokolov in standardov, namenjenih izboljšanju zasebnosti, varnosti, interoperabilnosti in funkcionalnosti v digitalnem okolju.
Vzporedno s portfeljem, ki zajema več kot 1 000 projektov in približno 80 000 posameznikov, ki dejavno prispevajo k projektom NGI na področju programskih kovačnic, pobuda NGI spodbuja usposobljeno skupnost razvijalcev IKT v Evropi in ima ključno vlogo pri razvoju digitalnih znanj in spretnosti, spodbujanju inovacij ter krepitvi evropske konkurenčnosti in rasti.
Glede na študijo je pobuda NGI spodbudila inovacije, interoperabilnost in vključevanje v obstoječe pobude ter vzpostavitev trajnostnih struktur, kar je nazadnje prispevalo k rasti in razvoju skupnosti brezplačne in odprtokodne programske opreme (FOSS) interneta.
Pobuda se je osredotočila tudi na izboljšanje možnosti revizije, predvidljivosti in odpornosti dobavne verige odprtokodne programske opreme.
Rezultati te študije zagotavljajo celovit pregled portfelja NGI, pri čemer analizirajo njegovo uspešnost glede na ta merila za primerjalno analizo in tehnološke gradnike v zvezi s spletom 4.0.
Namen ugotovitev je prispevati k odločitvam o oblikovanju politik in oblikovanju prihodnjega delovnega programa, vključno s premisleki na področjih, kot so digitalne skupne dobrine in razvoj spleta 4.0.
Ozadje
Cilj pobude Next Generation (NGI) je vzpostaviti ključne tehnološke gradnike interneta prihodnosti in oblikovati internet prihodnosti kot interoperabilen ekosistem platform, ki uteleša vrednote, ki so Evropi drage: odprtost, vključenost, preglednost, zasebnost, sodelovanje in varstvo podatkov.
Cilj je uporabnikom omogočiti svobodno izbiro med različnimi brezplačnimi in odprtokodnimi decentraliziranimi digitalnimi rešitvami. V ta namen NGI zagotavlja finančno podporo lokalnim projektom, ki zajemajo vse ravni interneta: od odprte strojne opreme, omrežnih in prometnih tehnologij, vdelane programske opreme, operacijskih sistemov in virtualizacije, elektronskih identitet in vmesne programske opreme, decentraliziranih evidenc, orodij za produktivnost programske opreme, orodij za nadzor prometa do interneta prek vrha in vertikalnih aplikacij.
Program NGI je leta 2019 začel podpirati internetne inovatorje, pri čemer je v petih letih mobiliziral približno 140 milijonov evrov in podprl več kot 1 000 projektov.