Celovit pregled akta o podatkih, vključno z njegovimi cilji in delovanjem v praksi.
Zakaj akt o podatkih?
Akt o podatkih je zakon, namenjen krepitvi podatkovnega gospodarstva EU in spodbujanju konkurenčnega podatkovnega trga z izboljšanjem dostopnosti in uporabnosti podatkov (zlasti industrijskih podatkov), spodbujanjem podatkovno vodenih inovacij in povečanjem razpoložljivosti podatkov. V ta namen akt o podatkih zagotavlja pravičnost pri dodeljevanju vrednosti podatkov akterjem v podatkovnem gospodarstvu. Pojasnjuje, kdo lahko uporablja katere podatke in pod katerimi pogoji. Za podrobnejše informacije si oglejte pogosto zastavljena vprašanja o aktu o podatkih.
V zadnjih letih se je razpoložljivost proizvodov, povezanih z internetom (v nadaljnjem besedilu: povezani proizvodi), na evropskem trgu hitro povečala. Ti izdelki, ki skupaj sestavljajo mrežo, znano kot internet stvari, znatno povečujejo količino podatkov, ki so na voljo za ponovno uporabo v EU. To predstavlja ogromen potencial za inovacije in konkurenčnost v EU.
Akt o podatkih daje uporabnikom povezanih izdelkov (podjetjem ali posameznikom, ki imajo v lasti, zakupu ali najemu tak izdelek) večji nadzor nad podatki, ki jih ustvarjajo, hkrati pa ohranja spodbude za tiste, ki vlagajo v podatkovne tehnologije. Poleg tega določa splošne pogoje za primere, v katerih ima podjetje pravno obveznost izmenjave podatkov z drugim podjetjem.
Akt o podatkih vključuje tudi ukrepe za povečanje pravičnosti in konkurence na evropskem trgu računalništva v oblaku ter za zaščito podjetij pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji, povezanimi s souporabo podatkov, ki jih nalagajo močnejši akterji. Vzpostavlja tudi mehanizem, prek katerega lahko organi javnega sektorja zahtevajo podatke od podjetja, kadar obstaja izjemna potreba, na primer v izrednih razmerah, in določa jasna pravila o tem, kako bi bilo treba take zahteve vložiti. Poleg tega uvaja zaščitne ukrepe, da se vladnim organom iz tretjih držav prepreči dostop do neosebnih podatkov, kadar bi bilo to v nasprotju s pravom EU ali nacionalnim pravom. Nazadnje, akt o podatkih opredeljuje bistvene zahteve glede interoperabilnosti za zagotovitev nemotenega pretoka podatkov med sektorji in državami članicami, ki ga omogočajo skupni evropski podatkovni prostori, ter med ponudniki storitev obdelave podatkov.
Akt o podatkih je bil 22. decembra 2023 objavljen v Uradnem listu EU in se uporablja od 12. septembra 2025.
Akt o podatkih dopolnjuje akt o upravljanju podatkov, ki se je začel uporabljati septembra 2023. Medtem ko akt o upravljanju podatkov povečuje zaupanje v prostovoljne mehanizme za souporabo podatkov, akt o podatkih zagotavlja pravno jasnost glede dostopa do podatkov in njihove uporabe.
Ti uredbi skupaj z drugimi ukrepi politike in možnostmi financiranja prispevata k vzpostavitvi enotnega trga EU za podatke. Cilj je, da Evropa postane vodilna v podatkovnem gospodarstvu z izkoriščanjem potenciala vse večje količine podatkov, zlasti industrijskih podatkov, v korist evropskega gospodarstva in družbe.
Obravnavana vprašanja
V skladu s splošnimi določbami (poglavje I), ki določajo področje uporabe uredbe in opredeljujejo ključne pojme, je akt o podatkih razdeljen na šest glavnih poglavij:
Poglavje II o souporabi podatkov med podjetji ter med podjetji in potrošniki v okviru interneta stvari: uporabniki predmetov interneta stvari lahko dostopajo do podatkov, ki jih soustvarjajo z uporabo povezanega izdelka, jih uporabljajo in prenašajo.
Poglavje III o souporabi podatkov med podjetji: to pojasnjuje pogoje souporabe podatkov, kadar koli je podjetje po zakonu, tudi na podlagi akta o podatkih, zavezano k souporabi podatkov z drugim podjetjem.
Poglavje IV o nepoštenih pogodbenih pogojih: te določbe ščitijo vsa podjetja, zlasti MSP, pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji, ki so jim naloženi.
Poglavje V o souporabi podatkov med podjetji in državnimi upravami: organi javnega sektorja bodo lahko v nekaterih primerih izjemne potrebe sprejemali odločitve, ki bodo bolj temeljile na dokazih, in sicer z ukrepi za dostop do nekaterih podatkov, ki jih hrani zasebni sektor.
Poglavje VI o menjavi med storitvami obdelave podatkov: ponudniki storitev računalništva v oblaku in na robu morajo izpolnjevati minimalne zahteve, da se olajša interoperabilnost in omogoči zamenjava ponudnika.
Poglavje VII o nezakonitem dostopu vlad tretjih držav do podatkov: neosebni podatki, shranjeni v EU, so zaščiteni pred nezakonitimi zahtevami tujih vlad za dostop.
Poglavje VIII o interoperabilnosti: udeleženci v podatkovnih prostorih morajo izpolnjevati merila, ki omogočajo pretok podatkov znotraj podatkovnih prostorov in med njimi. Repozitorij EU bo določil ustrezne standarde in specifikacije za interoperabilnost v oblaku.
Poglavje IX o izvrševanju: Države članice morajo imenovati enega ali več pristojnih organov za spremljanje in izvrševanje akta o podatkih. Kadar je imenovan več kot en organ, mora biti imenovan „koordinator podatkov“, ki deluje kot enotna kontaktna točka na nacionalni ravni.
Poglavje II: Souporaba podatkov med podjetji ter med podjetji in potrošniki v okviru trga interneta stvari
Zakaj?
Ključni cilj akta o podatkih je ustvariti pravičnost v podatkovnem gospodarstvu in uporabnikom omogočiti, da izkoristijo vrednost podatkov, ki jih ustvarijo z uporabo povezanih izdelkov, ki jih imajo v lasti, najemu ali zakupu.
Akt o podatkih uporabnikom povezanih izdelkov (npr. povezanih avtomobilov, medicinskih in fitnes naprav, industrijskih ali kmetijskih strojev) in povezanih storitev (tj. vsega, zaradi česar bi se povezani izdelek obnašal na določen način, kot je aplikacija za prilagajanje svetlosti luči ali uravnavanje temperature hladilnika) omogoča dostop do podatkov, ki jih soustvarjajo z uporabo povezanih izdelkov/s tem povezanih storitev.
Razpoložljivost takih podatkov bo znatno vplivala na gospodarstvo. Podatki, ki jih ustvarijo povezani izdelki in z njimi povezane storitve, se lahko na primer uporabijo za spodbujanje poprodajnih in pomožnih storitev ter ustvarjanje popolnoma novih storitev, kar koristi podjetjem in potrošnikom.
Primeri povezanih izdelkov: potrošniški proizvodi (npr. povezani avtomobili, naprave za spremljanje zdravja, naprave za pametni dom), drugi proizvodi (npr. letala, roboti, industrijski stroji).
Primer povezane storitve: uporabnik kupi pralni stroj in namesti aplikacijo, ki mu omogoča merjenje vpliva cikla pranja na okolje na podlagi podatkov različnih senzorjev v stroju, in ustrezno prilagodi cikel. Ta aplikacija bi se štela za povezano storitev.
Primeri poprodajnih in pomožnih storitev: storitve popravil in vzdrževanja, zavarovanje, ki temelji na podatkih.
Vrste podatkov, ki spadajo na področje uporabe
Poglavje II akta o podatkih o souporabi podatkov med podjetji ter med podjetji in potrošniki se uporablja za vse neobdelane in predhodno obdelane podatke, ustvarjene z uporabo povezanega izdelka ali z njim povezane storitve, ki so imetniku podatkov takoj na voljo (npr. proizvajalcu povezanega izdelka/ponudniku z njim povezane storitve), tj. podatke, do katerih je mogoče enostavno dostopati brez nesorazmernega napora in ki presegajo preprost postopek. To velja za osebne in neosebne podatke, vključno z ustreznimi metapodatki.
Taki podatki vključujejo podatke, zbrane s posameznim senzorjem ali povezano skupino senzorjev, kot so temperatura, tlak, pretok, zvok, vrednost pH, raven tekočine, položaj, pospešek ali hitrost.
Izpeljani ali izpeljani podatki in vsebina (npr. visoko obogateni podatki, avdiovizualno gradivo) ne spadajo na področje uporabe. Poleg tega akt o podatkih ne posega v zakone o varstvu pravic intelektualne lastnine.
Na primer, če uporabnik gleda film na svojem povezanem televizorju, film sam ni v obsegu, vendar so podatki o svetlosti zaslona v obsegu.
V praksi
Poglavje II akta o podatkih uporabnikom (tj. vsaki pravni ali fizični osebi, ki ima v lasti, najemu ali zakupu povezan izdelek) omogoča dostop do podatkov, ki jih ustvarijo z uporabo povezanega izdelka ali z njim povezane storitve. Če želi uporabnik te podatke deliti z drugim subjektom ali posameznikom (v nadaljnjem besedilu:tretja oseba),lahko to stori neposredno ali pa od imetnika podatkov zahteva, da jih deli s tretjo osebo po lastni izbiri (razen vratarjev v skladu z aktom o digitalnih trgih). Imetnik podatkov je običajno podjetje, ki izdeluje povezani izdelek ali zagotavlja povezano storitev. Imetnik podatkov mora imeti z uporabnikom sklenjeno pogodbo (npr. prodajno pogodbo, najemno pogodbo, pogodbo o povezanih storitvah itd.), v kateri so opredeljene pravice v zvezi z dostopom do podatkov, ustvarjenih s povezanim izdelkom ali povezano storitvijo, njihovo uporabo in souporabo. Opozoriti je treba, da imetnik podatkov ne sme uporabljati neosebnih podatkov, ustvarjenih z izdelkom, brez soglasja uporabnika.
Kot primer in ob upoštevanju, da zadevna pogodba določa natančne vloge:
-
Podjetje upravlja buldožer: imetnik podatkov bi bil običajno proizvajalec buldožerja, uporabnik pa podjetje, ki upravlja buldožer.
-
Če nekdo kupi povezan hladilnik in prenese aplikacijo, ki mu pomaga uravnavati optimalno temperaturo vsebine hladilnika, bi lahko obstajala dva imetnika podatkov, in sicer subjekt, ki je dal hladilnik na trg, in subjekt, ki ponuja povezano storitev (aplikacijo), ter samo en uporabnik (lastnik hladilnika).
Akt o podatkih vključuje več mehanizmov, ki uporabnikom olajšujejo uporabo teh določb: imetniki podatkov morajo uporabniku zagotoviti informacije o vrsti podatkov, ki jih bodo ustvarili pri uporabi povezanega izdelka ali z njim povezane storitve (vključno z obsegom, pogostostjo zbiranja itd.); uporabniki bi morali imeti možnost, da zahtevajo dostop do podatkov s preprostim postopkom, in imetniki podatkov morajo podatke brezplačno dati na voljo uporabnikom.
Omejitve uporabe podatkov
Da podjetij ne bi odvrnili od naložb v izdelke, ki ustvarjajo podatke, pridobljenih podatkov ni mogoče uporabiti za razvoj konkurenčnega povezanega izdelka. Akt o podatkih ne prepoveduje konkurence na področju povezanih ali poprodajnih storitev. Poleg tega v skladu z aktom o podatkih imetnik podatkov ni dolžan deliti podatkov s tretjimi osebami s sedežem zunaj EU.
Akt o podatkih je v celoti skladen s pravili o varstvu podatkov, zlasti splošno uredbo o varstvu podatkov. Kadar uporabnik ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in katerega podatki se zahtevajo, se lahko osebni podatki dajo na voljo le, če obstaja veljavna pravna podlaga (npr. privolitev). To je pomemben vidik, saj soustvarjeni podatki pogosto vsebujejo osebne in neosebne podatke, ki jih je morda težko ločiti.
Spodbuja razvoj povezanih izdelkov in storitev na podlagi novih tokov podatkov, kar je zlasti pomembno za manjša podjetja. Poleg tega za mikro in mala podjetja kot proizvajalce ali ponudnike povezanih storitev ne veljajo enake obveznosti kot za večja podjetja.
Za zaščito poslovnih skrivnosti brez ogrožanja cilja akta o podatkih, da se da na voljo več podatkov, se lahko imetnik podatkov in uporabnik/tretja oseba dogovorita o nekaterih ukrepih za ohranitev zaupnosti poslovnih skrivnosti. Če se ti ukrepi ne spoštujejo, lahko imetnik podatkov zadrži ali začasno prekine souporabo podatkov. Imetnik podatkov lahko izmenjavo podatkov zavrne le, če lahko dokaže, da bo zelo verjetno utrpel resno gospodarsko škodo zaradi razkritja poslovnih skrivnosti.
Imetnik in uporabnik podatkov se lahko dogovorita o omejitvi souporabe podatkov, če obstaja tveganje, da bi bile varnostne zahteve povezanega izdelka ogrožene, kar bi imelo resne škodljive učinke na zdravje, varnost ali zaščito ljudi. Take zahteve morajo biti določene v pravu EU ali nacionalnem pravu.
Če imetnik podatkov začasno ustavi, zadrži ali zavrne izmenjavo podatkov zaradi varstva poslovnih skrivnosti ali varnostnih zahtev, mora o tem uradno obvestiti pristojni nacionalni organ. Uporabniki lahko tako odločitev izpodbijajo pred pristojnim sodiščem države članice, s pritožbo pri pristojnem organu ali po dogovoru z imetnikom podatkov pred organom za reševanje sporov.
Poglavje III: Pravila o obvezni souporabi podatkov med podjetji
Zakaj?
Akt o podatkih uvaja pravila za primere, ko ima podjetje (v nadaljnjem besedilu: imetnik podatkov) v skladu s pravom EU ali nacionalnim pravom pravno obveznost dati podatke na voljo drugemu podjetju (v nadaljnjem besedilu: prejemnik podatkov), tudi v okviru podatkov interneta stvari. Zlasti morajo biti pogoji souporabe podatkov pošteni, razumni in nediskriminatorni.
Imetniki podatkov, ki so zavezani k souporabi podatkov, lahko kot spodbudo za souporabo podatkov od prejemnika podatkov zahtevajo „razumno nadomestilo“.
Vrste podatkov, ki spadajo na področje uporabe
Poglavje III akta o podatkih se uporablja za vse podatke (osebne in neosebne), ki jih ima podjetje, vključno s primeri iz poglavja II akta o podatkih.
V praksi
Imetniki podatkov lahko zahtevajo razumno nadomestilo za dajanje podatkov na voljo prejemniku podatkov. To bi lahko vključevalo stroške, nastale zaradi dajanja podatkov na voljo, ter tehnične stroške, povezane z razširjanjem in shranjevanjem. Vendar mikropodjetjem, MSP in neprofitnim raziskovalnim organizacijam ni mogoče zaračunati več, kot znašajo stroški, nastali zaradi dajanja podatkov na voljo.
Za zaščito imetnikov podatkov akt o podatkih vključuje neizčrpen seznam ukrepov za odpravo primerov, ko tretja oseba ali uporabnik nezakonito dostopa do podatkov ali jih uporablja. Imetnik podatkov bi lahko na primer zahteval, da kršitelj preneha proizvajati zadevni izdelek ali uniči podatke, ki jih je pridobil nezakonito, ali pa bi lahko zahteval odškodnino.
To ne vpliva na nobene obveznosti glede souporabe podatkov, ki so veljale pred aktom o podatkih. Obveznosti v prihodnji (sektorski) zakonodaji bi bilo treba uskladiti z določbami poglavja III akta o podatkih.
Poglavje IV: Nepošteni pogodbeni pogoji
Zakaj?
Pogodbena svoboda je osrednjega pomena za odnose med podjetji. Vendar je cilj akta o podatkih zaščititi vsa evropska podjetja, ki želijo pridobiti podatke, zlasti MSP, pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji, in sicer z ukrepi za posredovanje v primerih, ko je na primer eno od podjetij v močnejšem pogajalskem položaju (npr. zaradi velikosti trga) in določa pogoj, o katerem se ni mogoče pogajati („vzemi ali pusti“), povezan z dostopom do podatkov in njihovo uporabo, na drugi strani.
Vrste podatkov, ki spadajo na področje uporabe
Ta pravila zajemajo vse osebne in neosebne podatke zasebnega subjekta, do katerih se dostopa in ki se uporabljajo na podlagi pogodbe med podjetji.
V praksi
Enostransko naloženi pogoji „vzemi ali pusti“ so lahko, kadar se nanašajo na dajanje podatkov na voljo, predmet preizkusa nepoštenosti.
Akt o podatkih določa neizčrpen seznam pogojev, ki se vedno štejejo za nepoštene (npr. ki bi izključili ali omejili odgovornost stranke, ki je enostransko naložila pogoj, za naklepna dejanja ali hudo malomarnost), in pogojev, za katere se domneva, da so nepošteni (npr. ki bi neprimerno omejili pravna sredstva v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ali odgovornosti v primeru kršitve teh obveznosti ali razširili odgovornost podjetja, ki mu je bil pogoj enostransko naložen). Če se pogoj šteje za nepoštenega, ni več veljaven – če je mogoče, se preprosto loči od pogodbe. Če se domneva, da je pogoj nepošten, lahko subjekt, ki ga je naložil, poskuša dokazati, da pogoj ni nepošten.
Poglavje V: Izmenjava podatkov med podjetji in državnimi upravami
Zakaj?
Podatki, ki jih hranijo zasebni subjekti, so lahko bistveni za to, da organ javnega sektorja opravlja nalogo v javnem interesu. Poglavje V akta o podatkih organom javnega sektorja omogoča dostop do takih podatkov pod določenimi pogoji, kadar obstaja izjemna potreba. Slednje se nanaša na položaj, ki je nepredvidljiv in časovno omejen ter v katerem so podatki, ki jih hrani zasebni subjekt, potrebni za opravljanje naloge v javnem interesu, zlasti za izboljšanje odločanja na podlagi dokazov. Primeri izjemne potrebe vključujejo splošne nevarnosti (kot so večje naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, pandemije in kibernetski incidenti) in nenujne razmere (za optimizacijo prometnih tokov bi se lahko na primer uporabili zbirni in anonimizirani podatki iz voznikovih sistemov GPS).
Akt o podatkih bo javnim organom zagotovil pravočasen in zanesljiv dostop do takih podatkov, ne da bi podjetjem nalagal nepotrebno upravno breme.
Vrste podatkov, ki spadajo na področje uporabe
V poglavju V so zajeti vsi podatki, s poudarkom na neosebnih podatkih.
Poglavje V akta o podatkih o souporabi podatkov med podjetji in državnimi upravami razlikuje med dvema scenarijema:
-
Organ javnega sektorja bi moral za odziv na splošno nevarnost zahtevati neosebne podatke. Če pa to ne zadostuje za odziv na razmere, se lahko zahtevajo osebni podatki. Kadar je mogoče, bi moral imetnik podatkov te podatke anonimizirati.
-
V nenujnih primerih lahko organi javnega sektorja zahtevajo le neosebne podatke.
Ključni deležniki
Subjekti, ki lahko zahtevajo podatke, vključujejo organe javnega sektorja držav članic ter nekatere institucije, organe in agencije EU. Ti subjekti lahko pod določenimi pogoji podatke delijo tudi z organizacijami, ki izvajajo raziskave, in organizacijami, ki jih financirajo.
V okviru zahtev med podjetji in vlado so imetniki podatkov običajno zasebni subjekti, lahko pa vključujejo tudi javna podjetja.
V praksi
Organ javnega sektorja lahko pod določenimi pogoji od imetnika podatkov zahteva, da brez nepotrebnega odlašanja da na voljo nekatere podatke za odziv na splošno nevarnost. Akt o podatkih opredeljuje splošno nevarnost; vendar je njegov obstoj določen v skladu z nacionalnimi postopki ali zakonodajo ali postopki ali zakonodajo EU.
Za izjemne potrebe, ki niso povezane s splošno nevarnostjo, lahko organ javnega sektorja zahteva neosebne podatke za izpolnjevanje posebne naloge, ki je v javnem interesu in je določena z zakonom, če lahko dokaže, da do podatkov ni mogel dostopati na druge načine.
V obeh primerih (nujni in nenujni) morajo zahteve spoštovati številna stroga načela in pogoje. Zahtevki morajo biti na primer specifični, pregledni in sorazmerni, poslovne skrivnosti je treba varovati, podatke pa je treba izbrisati, ko niso več potrebni.
V spodnji preglednici je povzeto, kaj lahko podjetja v zvezi s tem zahtevajo od organa javnega sektorja za predložitev podatkov.
Nadomestilo za dajanje podatkov na voljo v skladu s poglavjem V akta o podatkih
| Podjetja, ki niso mikro in mala podjetja, lahko zaprosijo za: | Mikro in mala podjetja lahko zahtevajo: | |
| Izredne razmere | Podjetja lahko zahtevajo, da organ javnega sektorja prejemnik njihov prispevek k podatkom prizna in javno prizna. | Razumno plačilo, ki ne presega nastalih tehničnih in organizacijskih stroškov + javna potrditev na zahtevo |
| Neizredne razmere | Razumno plačilo, ki ne presega nastalih tehničnih in organizacijskih stroškov (razen za pripravo uradne statistike) | Se ne uporablja (izvzeto iz obveznosti zagotavljanja podatkov) |
Da bi čim bolj zmanjšali breme za podjetja, istih podatkov ne more več kot en organ javnega sektorja zahtevati več kot enkrat („načelo „samo enkrat“). Zato mora koordinator podatkov vse zahtevke javno objaviti (razen če obstaja varnostni pomislek).
Poglavje VI: Preklapljanje med storitvami obdelave podatkov
Zakaj?
Za zagotovitev konkurenčnega trga v EU bi bilo treba strankam storitev obdelave podatkov (vključno s storitvami v oblaku in storitvami na robu) omogočiti nemoten prehod z enega ponudnika na drugega. Vendar se stranke trenutno pri tem soočajo s številnimi ovirami, vključno z visokimi stroški, povezanimi na primer z izpadom podatkov, dolgotrajnimi postopki in pomanjkanjem interoperabilnosti med ponudniki, kar lahko povzroči izgubo podatkov in aplikacij.
Z aktom o podatkih bo preklop brezplačen, hiter in tekoč. To bo koristilo tako strankam, ki lahko svobodno izberejo storitve, ki najbolje ustrezajo njihovim potrebam, kot tudi ponudnikom, ki bodo imeli koristi od večjega števila strank.
Področje uporabe
Poglavje VI akta o podatkih se uporablja za ponudnike storitev obdelave podatkov (tj. digitalnih storitev, ki omogočajo splošno razširjen omrežni dostop na zahtevo, kot so omrežja, strežniki ali druga virtualna ali fizična infrastruktura in programska oprema). Podatki, ki so ključni za zamenjavo, vključujejo vhodne in izhodne podatke, vključno z metapodatki, ki jih stranka ustvari z uporabo storitve, razen podatkov, ki so zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine ali pomenijo poslovno skrivnost ponudnika storitev.
V praksi
Da bi odpravili neravnovesje moči med ponudniki in strankami na trgu storitev v oblaku, akt o podatkih določa minimalne zahteve za vsebino pogodb o storitvah v oblaku. Zlasti strankam iz zasebnega in javnega sektorja bo koristila veliko večja preglednost pogodb.
Akt o podatkih vključuje ukrepe za zagotovitev, da lahko stranke hitro in nemoteno ter brez izgube podatkov ali funkcionalnosti aplikacij preidejo z enega ponudnika storitev obdelave podatkov (v nadaljnjem besedilu: izvorni ponudnik) na drugega (v nadaljnjem besedilu: namembni ponudnik). Ponudniki platforme in programske opreme kot storitve morajo na primer dati na voljo odprte vmesnike in vsaj izvoziti podatke v splošno uporabljani in strojno berljivi obliki. Ponudniki infrastrukture kot storitve morajo sprejeti ukrepe, s katerimi omogočijo, da stranka, kadar preide na storitev iste vrste, dobi materialno primerljive rezultate kot odziv na isti vložek za funkcije, ki si jih delita obe storitvi („funkcionalna enakovrednost“). Kot primer takega ukrepa bo morda moral izvorni ponudnik uporabiti orodja za prenos računalniške delovne obremenitve z ene virtualizacijske tehnologije na drugo.
Vsi ponudniki morajo odstraniti ovire, s katerimi se lahko srečujejo njihove stranke, ko želijo zamenjati ponudnika ali hkrati uporabljati več storitev.
Z aktom o podatkih bodo z 12. januarjem 2027 v celoti odpravljena tudi nadomestila za zamenjavo ponudnika, vključno s nadomestili za prenos podatkov (tj. nadomestili za prenos podatkov). To pomeni, da ponudniki svojim strankam ne bodo mogli zaračunati operacij, ki so potrebne za lažjo zamenjavo ponudnika ali izhod iz podatkov. Vendar lahko ponudniki kot prehodni ukrep v prvih treh letih po začetku veljavnosti akta o podatkih (od 11. januarja 2024 do 12. januarja 2027) svojim strankam še vedno zaračunajo stroške, ki nastanejo v zvezi z zamenjavo ponudnika in prenosom podatkov.
Poglavje VII: Nezakonit dostop vlade tretje države
Zakaj?
Včasih je namen odločbe ali sodbe, ki jo izda država zunaj EU (v nadaljnjem besedilu: tretja država), vladi omogočiti dostop do neosebnih podatkov, ki se obdelujejo in hranijo v EU, ter njihov prenos. Vendar je lahko v nekaterih primerih odobritev dostopa do takih podatkov ali njihovega prenosa dejansko nezakonita, zlasti kadar je zahteva v nasprotju z zakonodajo EU in jamstvi glede varstva temeljnih pravic posameznikov, interesov nacionalne varnosti ali poslovno občutljivih podatkov.
Akt o podatkih sledi aktu o upravljanju podatkov v zvezi z določbami, namenjenimi preprečevanju nezakonitega vladnega dostopa tretjih držav do neosebnih podatkov, ki se hranijo v EU, in njihovega prenosa. Take določbe ne vplivajo na redno souporabo podatkov med podjetji. Povečujeta preglednost in pravno varnost v zvezi s postopkom in pogoji, pod katerimi lahko vladni organi, ki niso iz EU, dostopajo do neosebnih podatkov ali jih posredujejo tem organom.
Vrste podatkov, ki spadajo na področje uporabe
Vsi neosebni podatki, ki jih v EU hrani ponudnik storitve obdelave podatkov.
V praksi
Akt o podatkih ne prepoveduje čezmejnega pretoka podatkov, temveč zagotavlja, da varstvo, ki se zagotavlja za podatke v EU, potuje z vsemi podatki, prenesenimi zunaj EU.
V zvezi s tem akt o podatkih določa pravila in zaščitne ukrepe za zahteve tujega organa javnega sektorja za dostop do neosebnih podatkov, ki se hranijo v Uniji. Te določbe ne vplivajo na zakonito mednarodno sodelovanje na področju kazenskega pregona.
Če ni mednarodnega sporazuma, ki bi urejal dostop vlade tretje države do neosebnih podatkov, ki se nahajajo v EU, se lahko podatki prenesejo ali se do njih dostopa le pod posebnimi pogoji. Ti pogoji se nanašajo na nekatera jamstva za zaščito evropskih pravic, ki jih mora izpolnjevati pravni sistem tretje države, vključno z zahtevo, da se v sklepu navedejo razlogi in oceni sorazmernost. Ponudnik storitev obdelave podatkov, na katerega se nanaša taka odločitev, se lahko obrne na ustrezni nacionalni organ, da bi pomagal oceniti, ali so izpolnjeni pogoji iz akta o podatkih. Da bi Evropska komisija lažje ocenila, ali so ti pogoji izpolnjeni, bo skupaj z Evropskim odborom za podatkovne inovacije (strokovno skupino, ustanovljeno v skladu z aktom o upravljanju podatkov za lažjo izmenjavo dobrih praks in prednostno razvrstitev medsektorskih standardov interoperabilnosti) pripravila smernice.
Ponudniki storitev obdelave podatkov bi morali sprejeti vse razumne ukrepe (npr. šifriranje, revizije, upoštevanje certifikacijskih shem), da bi preprečili dostop do sistemov, v katerih hranijo neosebne podatke. Ti ukrepi bi morali biti objavljeni na njihovih spletnih straneh. Poleg tega bi morali, kadar je to mogoče, obvestiti svoje stranke, preden jim omogočijo dostop do svojih podatkov.
Poglavje VIII: Interoperabilnost
Zakaj?
Standardi in interoperabilnost so ključni za zagotovitev, da se lahko podatki iz različnih virov uporabljajo znotraj skupnih evropskih podatkovnih prostorov in med njimi za spodbujanje raziskav in razvoj novih proizvodov ali storitev. V ta namen akt o podatkih določa nekatere bistvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati udeleženci v podatkovnih prostorih in ki jih lahko Evropska komisija podrobneje določi z delegiranimi akti.
Njen cilj je tudi zagotoviti interoperabilnost med storitvami obdelave podatkov; to je bistveno, če želimo, da bodo imeli odjemalci koristi od lažje zamenjave ponudnika.
Ključni deležniki
To poglavje je namenjeno udeležencem v podatkovnih prostorih, ki drugim udeležencem ponujajo podatke ali storitve na podlagi podatkov in olajšujejo souporabo podatkov v podatkovnih prostorih ali sodelujejo pri njej.
Nanaša se tudi na prodajalce pametnih pogodb in ponudnike storitev obdelave podatkov.
V praksi
Udeleženci v podatkovnem prostoru bi morali izpolnjevati več bistvenih zahtev, da se omogoči pretok podatkov znotraj podatkovnih prostorov in med njimi. Na primer, opis podatkovnih struktur, oblik zapisa podatkov in besednjakov, če so na voljo, bi moral biti javno dostopen. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti sredstva za zagotovitev interoperabilnosti sporazumov o souporabi podatkov, kot so pametne pogodbe.
Akt o podatkih pripravlja tudi podlago za povečanje interoperabilnosti storitev obdelave podatkov s harmoniziranimi standardi in odprtimi specifikacijami za interoperabilnost.
Poleg tega določa zahteve za prodajalce pametnih pogodb za avtomatizirano izvajanje sporazumov o souporabi podatkov, na primer za zagotovitev, da pravilno izvajajo določbe sporazuma o souporabi podatkov in vzdržijo manipulacije s strani tretjih oseb.
Komisija bo ocenila ovire za interoperabilnost in prednostno razvrstila potrebe po standardizaciji, na podlagi katerih lahko od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva pripravo harmoniziranih standardov, ki so skladni z zgoraj navedenimi zahtevami.
Če zahteva ne privede do harmoniziranega standarda ali če standard ne zadostuje za zagotovitev skladnosti z aktom o podatkih, lahko Komisija kot nadomestno rešitev sprejme skupne specifikacije. Razviti bi jih bilo treba na odprt in vključujoč način ob upoštevanju povratnih informacij Evropskega odbora za podatkovne inovacije.
Poglavje IX: Izvrševanje in splošne določbe
Države članice bodo imenovale enega ali več (novih ali obstoječih) pristojnih organov, da se zagotovi učinkovito izvajanje akta o podatkih. Kadar je pristojnih organov več, morajo države članice enega od njih imenovati za „koordinatorja podatkov“. Koordinator podatkov bo deloval kot točka „vse na enem mestu“ za vsa vprašanja, povezana z izvajanjem akta o podatkih na nacionalni ravni, kar bo olajšalo uporabo za podjetja in javne organe. Na primer, če podjetje zahteva odškodnino zaradi kršitve svojih pravic na podlagi akta o podatkih, bi moral koordinator podatkov (na zahtevo) zagotoviti vse potrebne informacije, ki bi mu pomagale pri vložitvi pritožbe pri ustreznem pristojnem organu. Koordinator podatkov bo tudi olajšal sodelovanje v čezmejnih primerih, na primer kadar pristojni organ iz določene države članice ne ve, na kateri organ bi se moral obrniti v državi članici koordinatorja podatkov.
Komisija bo vodila javni register pristojnih organov in koordinatorjev podatkov.
Evropski odbor za podatkovne inovacije bo olajšal razprave med pristojnimi organi, na primer za usklajevanje in sprejetje priporočil o določitvi kazni za kršitve akta o podatkih. Kazni določijo pristojni organi, v skladu z aktom o podatkih pa bi morale biti kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Države članice lahko po želji ustanovijo certificirane organe za reševanje sporov, ki pomagajo strankam, ki se ne morejo dogovoriti o poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih za dajanje podatkov na voljo. Stranke se lahko obrnejo na kateri koli organ za reševanje sporov – bodisi v državi članici, v kateri imajo sedež, bodisi v drugi državi članici.
Certificirani mehanizmi za reševanje sporov in specializirani pristojni organi bodo podjetjem, zlasti malim podjetjem, olajšali uveljavljanje njihovih pravic v skladu z aktom o podatkih, saj vpletenim stranem ponujajo preprosto, hitro in poceni rešitev.
Podpora izvajanju akta o podatkih
Akt o podatkih se uporablja od 12. septembra 2025. Da bi podjetjem pomagala pri uporabi teh novih pravil, je Komisija objavila:
- Pogosta vprašanja o aktu o podatkih
- Osnutek priporočila o nezavezujočih vzorčnih pogodbenih pogojih za dostop do podatkov in njihovo uporabo ter nezavezujočih standardnih pogodbenih klavzulah za pogodbe o računalništvu v oblaku
- Smernice o podatkih o vozilih, priložene aktu o podatkih
Komisija bo v prihodnosti objavila smernice o razumnem nadomestilu za obvezno souporabo podatkov med podjetji v okviru poglavja III akta o podatkih.
Na podlagi že objavljenih smernic pravna služba za pomoč uporabnikom akta o podatkih deležnikom zagotavlja konkretne smernice o pravnih vprašanjih, povezanih z aktom o podatkih.
Komisija v digitalnem omnibusu predlaga posebne spremembe akta o podatkih, da bi zagotovila takojšnjo pomoč podjetjem, javnim upravam in državljanom ter spodbudila konkurenčnost.
Komisija bo v treh letih po začetku uporabe akta o podatkih izvedla oceno njegovega učinka. Na tej podlagi lahko Komisija po potrebi predlaga spremembo zakona.
Pravno obvestilo
Ta dokument se ne bi smel šteti za reprezentativnega za uradno stališče Evropske komisije.