Digitalni sveženj

Digitalni sveženj Komisije je zasnovan tako, da podjetjem v EU pomaga pri inovacijah, obsegu in prihranku pri upravnih stroških. Vključuje digitalni omnibus, ki poenostavlja pravila o podatkih, kibernetski varnosti in umetni inteligenci, skupaj s strategijo za podatkovno unijo, ter predlog za evropske poslovne denarnice. Namen teh komponent je sprostiti visokokakovostne podatke za umetno inteligenco in olajšati digitalno dokumentacijo, kar odraža priporočila iz Draghijevega poročila za povečanje produktivnosti z inovacijami na digitalnem področju, odpravo ovir za skladnost z zakonodajo, izboljšanje dostopa do visokokakovostnih podatkov po vsej Evropi in zagotovitev evropskih poslovnih denarnic za poenostavitev poslovnih dejavnosti po vsej EU.  

Glavni elementi svežnja vključujejo digitalni omnibus, v katerem so predlagane spremembe naših pravil o osebnih in neosebnih podatkih ter kibernetski varnosti in nekaterih elementov akta o umetni inteligenci. Zajema tudi sporočilo o strategiji za podatkovno unijo, vzorčne pogodbene pogoje o dostopu do podatkov in njihovi uporabi, standardne pogodbene klavzule o pogodbah o računalništvu v oblaku ter uredbo o evropskih poslovnih denarnicah. Poleg tega sveženj vključuje javno posvetovanje o preverjanju digitalne ustreznosti. 

Cilj Komisije je povečati tehnološko konkurenčnost in prihraniti denar za podjetja EU s poenostavitvijo pravil, racionalizacijo postopkov, zagotavljanjem rešitev „vse na enem mestu“ ter odpravo prekrivanj in zastarelih določb. Ta pristop olajšuje skladnost, odraža potrebe digitalnega sektorja in odpira priložnosti za inovacije, ne da bi pri tem ogrozil varstvo pravic evropskih državljanov in podjetij.

Deset največjih koristi:

1. Mala in srednja podjetja (MSP) ter mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo bodo lahko prihranila denar in čas zaradi posebnih pravil v aktu o podatkih in aktu o umetni inteligenci ter prostovoljnih znakov zaupanja za storitve posredovanja podatkov namesto regulativne obveznosti;
2. Enostavnejša in racionalizirana pravila o podatkih s ciljno usmerjenimi pojasnili. Imeli bomo dva zakona in ne pet: akta o podatkih in splošne uredbe o varstvu podatkov;
3. boljša zaščita poslovnih skrivnosti podjetij pred morebitnim uhajanjem v tretje države ter pojasnitev in osredotočenje pravil v aktu o podatkih na primere, ko morajo podjetja podatke deliti z javnimi organi v izrednih razmerah;
4. Dodana je bila jasnost glede „psevdonimizacije“ osebnih podatkov, ki kaže, da je za varstvo podatkov potrebna skrbnost, vendar to ni ovira za inovacije: z novimi pravili se lahko nabori podatkov po ustreznem zdravljenju za zaščito identitete posameznikov izmenjujejo in uporabljajo pod jasnimi pogoji;
5. jasnejša pravila o tem, kako ravnati z osebnimi podatki pri razvoju umetnointeligenčnih sistemov in modelov ter v okviru znanstvenih raziskav in inovacij;
6. enostavnejše zahteve glede piškotkov in „beli seznam“ neškodljivih namenov, za katere podjetjem ni treba zaprositi uporabnikov za privolitev;
7. podporne ukrepe pri uporabi akta o umetni inteligenci, s katerimi se obveznosti uskladijo z razpoložljivostjo standardov;
8. priložnosti za inovacije pri razvoju zaupanja vredne umetne inteligence s peskovniki EU in zmogljivostmi za testiranje v resničnem življenju;
9. evropske poslovne denarnice za varno in uporabniku prijazno identifikacijo, avtentikacijo in izmenjavo podatkov z organi javnega sektorja, enostavnejše obrazce in interakcije z organi v zvezi s skladnostjo;
10. Racionalizacija obveznosti poročanja v primeru kibernetskih incidentov prek enotne vstopne točke.   

Prvih pet prednosti:

1. Državljani ostajajo pod nadzorom: odločijo, kdaj je mogoče dostopati do njihovih naprav za namestitev piškotkov
2. Enostavnejša spletna navigacija: nič več klikanja petkrat v labirintu obrazcev samo za posodabljanje nakupovalne košarice med nakupovanjem na spletu. Prenovljena, uporabniku prijazna zasnova za izbiro piškotkov, s soglasjem z enim klikom;
3. Boljše uveljavljanje pravic potrošnikov: pravila o dostopu do terminalske opreme pri obdelavi osebnih podatkov se prenesejo iz direktive o e-zasebnosti v splošno uredbo o varstvu podatkov. To pomeni globe za do 4 % letnega prometa podjetja, ki prekrši potrošnikovo napravo brez dogovora;
4. Jasnejše varstvo pri uporabi osebnih podatkov potrošnikov za učenje umetne inteligence: pojasnila o tem, kaj se pričakuje od podjetij pri uporabi osebnih podatkov pri njihovem učenju umetne inteligence za zaščito interesov državljanov;
5. Učinkovitejše izvrševanje pravil, ki varujejo in opolnomočajo državljane na spletu: z uradom za umetno inteligenco, ki bo prevzel nadzor nad umetnointeligenčnimi sistemi in modeli, ki jih uporabljajo zelo velike platforme in iskalniki v skladu z aktom o umetni inteligenci, lahko Komisija uskladi prednostne naloge izvrševanja ter zagotovi skladnejšo in učinkovitejšo nadzorno strategijo v aktu o umetni inteligenci in aktu o digitalnih storitvah.

Poenostavitve iz omnibusa bodo koristile tako velikim kot malim podjetjem po vsej EU, pa tudi evropskim poslovnim denarnicam.

Če bi vsa podjetja uporabljala evropske poslovne denarnice, bi po naših ocenah podjetja v EU lahko prihranila do 150 milijard evrov letno. Medtem naj bi ukrepi za poenostavitev, predlagani v naši zakonodaji o podatkih, umetni inteligenci in kibernetski zakonodaji, do leta 2029 prinesli dodatne enkratne prihranke v višini do 5 milijard evrov.

Ti ukrepi ne bodo le dali več denarja v žepe podjetij, temveč bodo tudi odprli priložnosti za inovacije in rast ter zmanjšali regulativno breme.

Evropske poslovne denarnice na primer s predstavitvijo edinstvene poslovne identitete in enotnega kanala za korespondenco z vladami po vsej EU zmanjšujejo težave pri izpolnjevanju 27 različnih ureditev.

Medtem bodo predlogi za posodobitev naših pravil o podatkih in umetni inteligenci ter uvedba strategije za podatkovno unijo omogočili dostop do visokokakovostnih in svežih naborov podatkov za umetno inteligenco za inovacijski potencial podjetij po vsej EU.

Današnji digitalni omnibus poenostavlja zakonodajo EU o podatkih in spreminja skladnost z zakonodajo v konkurenčno prednost, ne pa drago breme za podjetja EU.

Združuje vsa pravila o podatkih v samo dva glavna zakona: akta o podatkih in splošne uredbe o varstvu podatkov, ki ostaja osrednja. Predlagane so tudi ciljno usmerjene spremembe za pomoč podjetjem pri premagovanju praktičnih ovir za izboljšanje dostopa do podatkov kot ključnega vira za spodbujanje inovacij, pri čemer se še naprej spodbuja najvišja raven varstva pravic in interesov državljanov ter zasebnosti in poslovnih skrivnosti.

V zvezi z aktom o podatkih Omnibus predlaga, da se:

• ciljno usmerjene izjeme od pravil o menjavi računov v oblaku za MSP in države južnega Sredozemlja ter za ponudnike storitev obdelave podatkov po meri;
• odprava obvezne registracije in označevanja za ponudnike storitev posredovanja podatkov, spodbujanje rasti z zmanjšanjem ovir za vstop na trg storitev posredovanja podatkov;
• zmanjšati zapletenost okvira podatkovnega altruizma, da bi se olajšala izmenjava podatkov v javno dobro;
• konsolidacija pravil o podatkih, ki jih hrani javni sektor, v podporo podatkovno vodenim inovacijam v EU;
• Omejiti in pojasniti področje uporabe določb o izmenjavi podatkov med podjetji in vladami, da se zagotovi, da imajo vlade dovolj podatkov v izrednih razmerah (npr. v primeru obsežnih poplav ali pandemije), hkrati pa podjetjem ne naložiti dodatnih bremen za izmenjavo podatkov v primerih, ki niso povezani z izrednimi razmerami. Komisija pričakuje, da bo podjetjem zagotovila letne prihranke v višini približno 20 milijonov EUR ter zmanjšala pravno negotovost in stroške izpolnjevanja obveznosti.

V zvezi s splošno uredbo o varstvu podatkov je v uredbi omnibus predlagano naslednje:

• Posodobitev „pravil o piškotkih“: Uporabniki ohranijo nadzor nad tem, kdo lahko dostopa do njihove naprave, s soglasjem z enim klikom in osrednjimi nastavitvami nastavitev, kako želijo, da se njihovi podatki delijo in obdelujejo. Posodobitve „pravil o piškotkih“ bodo ublažile utrujenost zaradi uporabe pasic s piškotki s preprostejšo zasnovo, ki uporabnikom omogoča sprejemanje resničnih odločitev, podjetjem pa bodo letno prihranile več kot 800 milijonov EUR;
• Zagotoviti pravno jasnost in zmanjšati breme zagotavljanja skladnosti za podjetja ter tako ustvariti nove priložnosti za ustvarjanje vrednosti poleg osebnih podatkov, hkrati pa ohraniti temeljna načela splošne uredbe o varstvu podatkov. Spremembe na primer uokvirjajo zakonito uporabo osebnih podatkov za učenje modelov umetne inteligence ter zagotavljajo, da se interesi uporabnikov temeljito upoštevajo in zaščitijo. Kodificirajo tudi nedavno sodno prakso o tem, kako je mogoče nabore osebnih podatkov varno pretvoriti v podatke, ki jih je mogoče deliti s tretjimi osebami, ne da bi se razkrila identiteta posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Ukrepe spremljajo močni zaščitni ukrepi za zagotovitev, da osebni podatki državljanov ostanejo zaščiteni na najvišji ravni.

S predlogom bi se pojasnilo časovno področje uporabe določb akta o podatkih, da bi se olajšala zamenjava ponudnikov storitev v oblaku. Ta ciljno usmerjena izjema bi bila omejena na storitve v oblaku, ki so „ustvarjene po naročilu“ ali jih zagotavljajo mala in srednja podjetja ali podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo (podjetja z manj kot 749 zaposlenimi) in temeljijo na pogodbah, podpisanih pred začetkom uporabe akta o podatkih.

To naj bi upravičenim ponudnikom storitev v oblaku prineslo enkratne prihranke v višini približno 1,5 milijarde EUR, s čimer bi se izognili dragim in zapletenim ponovnim pogajanjem o pogodbah, da bi jih uskladili z določbami o zamenjavi ponudnika storitev v oblaku.

Trenutno se državljani soočajo z neštetimi pojavnimi pasicami s piškotki, ki prosijo za soglasje, ko obiščejo spletno mesto. Težko razumejo, za kaj se od njih zahteva privolitev in kaj se zgodi z njihovimi podatki. Zaradi te zapletenosti in velikega števila pojavnih pasic uporabniki pogosto kliknejo kateri koli gumb, da bi lahko dostopali do obiskanega spletnega mesta. To ni prava odločitev državljanov, da zaščitijo svoje telefone ali računalnike in izberejo, kaj se bo zgodilo z njihovimi podatki.

Današnji predlog posodablja „pravila o piškotkih“ z enako močno zaščito za naprave, kar državljanom omogoča, da se odločijo, kateri piškotki se namestijo na njihove povezane naprave (npr. telefone ali računalnike) in kaj se zgodi z njihovimi podatki. Nova pravila uporabnikom omogočajo resnično izbiro s poenostavljenim oblikovanjem in učinkovitimi zahtevami glede oblikovanja, da se zaprosi za privolitev ali da se uporabnikom omogoči, da jo zavrnejo. Pripravljajo tudi podlago za tehnološke rešitve, ki bodo uporabnikom omogočile nadaljnjo poenostavitev in centralni nadzor.

Predlog tudi poenostavlja pravila za podjetja in medijske storitve ter predlaga „beli seznam“ situacij, ki so ugodne za zasebnost uporabnikov, vendar dragocene za zagotavljanje storitev, kot so statistični podatki in zbirne meritve občinstva.

Predlog upošteva pravila iz splošne uredbe o varstvu podatkov in njen trden okvir varstva. Vsaka kršitev pravic uporabnikov se lahko zdaj kaznuje z globo v višini do 4 % skupnega prometa podjetja.

Predlagani sveženj reform ponovno vzpostavlja nadzor državljanov nad njihovimi spletnimi odločitvami:

• Uporabniki imajo nadzor: Dostop do terminalske opreme na podlagi soglasja uporabnikov
• Z enim klikom lahko rečete „da“ ali „ne“ in se šteje: Državljani lahko zavrnejo vse piškotke z enim klikom. Pasice za piškotke bodo morale to omogočiti z vključitvijo gumba "z enim klikom". Spletne strani morajo spoštovati izbiro državljanov vsaj šest mesecev.
• Enostaven centralni nadzor: Ljudje lahko svoje preference glede zasebnosti nastavijo centralno, na primer prek brskalnika, spletišča pa jih morajo spoštovati. To bo močno poenostavilo spletno izkušnjo uporabnikov.
• Okrepljeno izvrševanje, večje pravice: Okvir splošne uredbe o varstvu podatkov se bo uporabljal za pravila o piškotkih, kar bo zagotovilo usklajeno izvrševanje in smiselne sankcije proti kršitvam.
• Brez transparentov za neškodljivo uporabo: Piškotki, ki se uporabljajo samo za namene, ki niso povezani s tveganjem - kot je štetje obiskov spletnega mesta - ne bodo več sprožili pojavnih oken za privolitev. Manj nadležnosti, več zaupanja.
• Boljša uporabniška izkušnja, enako močna zaščita: Reforma zmanjšuje nesmiselne klike, ne da bi oslabila zaščitne ukrepe. Državljani in državljanke pridobijo dejanski nadzor, podprt z zanesljivimi zaščitnimi ukrepi iz splošne uredbe o varstvu podatkov.

Komisija predlaga spremembe za zagotovitev pravne jasnosti in zmanjšanje bremena izpolnjevanja obveznosti za podjetja v zvezi s splošno uredbo o varstvu podatkov.

Predlog bo med drugim:

• pojasniti opredelitev osebnih podatkov ob ohranjanju najvišje ravni varstva osebnih podatkov;
• spodbujajo razvoj in uporabo odgovornih rešitev umetne inteligence z zagotavljanjem pravne jasnosti glede uporabe osebnih podatkov za umetno inteligenco;
• Poenostavitev nekaterih obveznosti za podjetja in organizacije, na primer s pojasnitvijo, kdaj morajo izvesti ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov ter kdaj in kako obvestiti nadzorne organe o kršitvah varstva podatkov.

Standardi varstva državljanov in njihovih osebnih podatkov bodo v celoti upoštevani. Vse ukrepe spremljajo močni zaščitni ukrepi.

Predlog Digital Omnibus kodificira nedavno sodbo Sodišča. V skladu z novimi pravili se lahko nabori podatkov izmenjujejo in uporabljajo, če tretja oseba, ki prejme nabore podatkov, ne more ponovno identificirati posameznika. Upravljavci podatkov, ki so psevdonimizirali nabor podatkov, še naprej nosijo vse obveznosti iz splošne uredbe o varstvu podatkov.

Poleg tega bo Komisija glede na hiter tehnološki razvoj, pa tudi različne zmogljivosti, ki jih bodo podjetja morda morala psevdonimizirati ali obrniti psevdonimizacijo podatkov, lahko izdala izvedbene akte, ki bodo odražali ta razvoj. To bi moralo zagotoviti dodatno pravno varnost za podjetja in posodobljeno, zanesljivo zaščito pravic državljanov.

V skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov lahko subjekt, odgovoren za obdelavo osebnih podatkov, zakonito obdeluje osebne podatke zaradi „zakonitega interesa“. V predlogu je pojasnjeno, kako to velja za umetnointeligenčne sisteme.

V skladu zmnenjemEOVP se lahko osebni podatki obdelujejo za umetnointeligenčne modele, če kakršna koli uporaba v določeni situaciji ne krši prava EU ali nacionalnega prava in če obdelava izpolnjuje vse zahteve iz splošne uredbe o varstvu podatkov.

Predlog določa stroge zaščitne ukrepe za to obdelavo in zagotavlja, da imajo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, brezpogojno pravico do ugovora obdelavi svojih osebnih podatkov.

V skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov upravljavcem posameznikom ni treba zagotoviti informacij o tem, kako ponovno uporabljajo svoje osebne podatke, če je posameznik te informacije že prejel. Predlog bi razširil to izjemo, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da posameznik že ima te informacije.

Ta sprememba bo koristila malim izvajalcem, kot so obrtniki, ki osebne podatke uporabljajo za stik s svojimi strankami ali športnimi klubi, ki svoje člane obveščajo o prihodnjih dejavnostih.

Posamezniki imajo še naprej pravico zahtevati informacije o obdelavi svojih osebnih podatkov.

Doslej so obveznosti poročanja o kibernetskih incidentih znatno obremenile organizacije po vsej EU. Subjekti, ki se odzivajo na kibernetske incidente, morajo trenutno predložiti obvezna poročila v skladu z več pravnimi akti, kot so direktiva o varnosti omrežij in informacij, splošna uredba o varstvu podatkov, akt o digitalni operativni odpornosti in drugi. To lahko odvrača od pravočasnega ali celovitega poročanja.

Zato uvajamo enotno vstopno točko, prek katere lahko subjekti predložijo poročilo, ki hkrati zajema vse njihove obveznosti poročanja o incidentih. To ne bo le zmanjšalo bremena za subjekte, temveč bo tudi okrepilo kibernetsko varnost s pospešitvijo in racionalizacijo postopka poročanja. Za veliko večino organizacij bo ta nova enotna vstopna točka zmanjšala prizadevanja za poročanje za polovico.

Enotna vstopna točka bo omogočila predložitev priglasitev prek enotnega vmesnika in zagotovila, da lahko ena sama informacija hkrati prispeva k izpolnjevanju obveznosti poročanja subjekta na podlagi več pravnih aktov Unije, kadar ti zahtevajo priglasitev primerljivih in pogosto prekrivajočih se informacij.

Digitalni omnibus predlaga, da se poročanje v okviru enotne vstopne točke zahteva v skladu z direktivo o varnosti omrežij in informacij 2, splošno uredbo o varstvu podatkov, uredbo o aktu o digitalni operativni odpornosti, direktivo o odpornosti kritičnih subjektov in uredbo EU o digitalni identiteti. V drugi fazi bi se v enotno vstopno točko vključila tudi druga sektorska pravila v energetskem ali letalskem sektorju.

Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) bo zadolžena za vzpostavitev in vzdrževanje enotne vstopne točke za poročanje, ki bo temeljila na izkušnjah agencije ENISA, pridobljenih na enotni platformi za poročanje v skladu z aktom o kibernetski odpornosti. Uvedba enotne vstopne točke ne bo spremenila obstoječih obveznosti poročanja ali organov, imenovanih za prejemnike takih poročil. Agencija ENISA ali Komisija ne bosta imeli dostopa do sporočenih informacij, razen če je tako določeno v ustrezni zakonodaji.

Akt o umetni inteligenci je začel veljati 1. avgusta 2024. Sledi postopnemu začetku uporabe, pri čemer se nekateri deli že uporabljajo, kot so nekatere prepovedi, pismenost na področju umetne inteligence in pravila za umetnointeligenčne modele za splošne namene. Drugi deli zakona naj bi se uporabljali 2. avgusta 2026 in 2. avgusta 2027.

To postopno uvajanje nam omogoča, da gradimo na izkušnjah, pridobljenih pri uporabi prvega dela pravil. Komisija se je zavezala, da se bo nenehno učila in krepila svoja prizadevanja. To je zlasti pomembno v okviru hitro razvijajoče se tehnologije, kot je umetna inteligenca.

Posvetovanja z deležniki v letu 2025 so razkrila izzive pri izvajanju, ki jih je treba obravnavati, da bi bilo mogoče akt o umetni inteligenci uspešno uvesti. Ta predlog v zvezi s tem predlaga zakonodajne spremembe in dopolnjuje tekoča prizadevanja za olajšanje skladnosti z aktom o umetni inteligenci, kot je vzpostavitev storitvenega centra za akt o umetni inteligenci.

Komisija je zavezana jasnemu, preprostemu in inovacijam prijaznemu izvajanju akta o umetni inteligenci, kot je določeno v akcijskem načrtu za celino umetne inteligence in strategiji za uporabo umetne inteligence. Današnji predlog usklajuje akt o umetni inteligenci s tem pristopom, saj:

Povezava, kadar se pravila uporabljajo za razpoložljivost podpore

• Povezovanje uporabe pravil za umetno inteligenco velikega tveganja z razpoložljivostjo podpornih orodij, kot so standardi. Komisija prilagaja časovni okvir za uporabo pravil z visokim tveganjem na največ 16 mesecev.

Uvedba poenostavitve:

• razširitev nekaterih poenostavljenih načinov izpolnjevanja pravnih obveznosti z MSP na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, kot je poenostavljena tehnična dokumentacija;
• zahtevo, da Komisija in države članice spodbujajo pismenost na področju umetne inteligence in zagotavljajo stalno podporo podjetjem na podlagi obstoječih prizadevanj (kot je repozitorijpraks pismenosti na področju umetne inteligence urada za umetno inteligenco), namesto da bi izvajale nedoločene obveznosti za operaterje, hkrati pa ohranile obveznosti usposabljanja za uvajalce z visokim tveganjem;
• odprava predpisovanja usklajenega načrta spremljanja po dajanju na trg, kar bi podjetjem omogočilo večjo prožnost;
• Zmanjšanje bremena registracije umetnointeligenčnih sistemov, ki se uporabljajo na področjih velikega tveganja za naloge, ki se ne štejejo za naloge velikega tveganja.

Izboljšanje učinkovitosti upravljanja akta o umetni inteligenci:

• centralizacija nadzora nad umetnointeligenčnimi sistemi, ki temeljijo na umetnointeligenčnih modelih za splošne namene, z uradom za umetno inteligenco, da se zmanjša razdrobljenost upravljanja za razvijalce teh modelov in sistemov;
• Osredotočanje nadzora nad umetno inteligenco, vgrajeno v zelo velike spletne platforme in iskalnike, na ravni Komisije z dodelitvijo tega nadzora uradu za umetno inteligenco.

Razširitev ukrepov v podporo skladnosti:

• omogočanje ponudnikom in uvajalcem, da obdelujejo posebne kategorije osebnih podatkov za zagotavljanje odkrivanja in odpravljanja pristranskosti, ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov;
• Razširitev uporabe regulativnih peskovnikov za umetno inteligenco in testiranja v resničnem svetu, da bi lahko ta orodja izkoristilo več inovatorjev. To vključuje vzpostavitev regulativnega peskovnika na ravni EU od leta 2028 za podporo preizkušanju v resničnem svetu.

Izboljšanje postopkov in delovanja akta o umetni inteligenci:

• Pojasnitev medsebojnega vpliva akta o umetni inteligenci in druge zakonodaje EU. Poenostavitev postopkov za spodbujanje pravočasne razpoložljivosti organov za ugotavljanje skladnosti.

Po prvih ocenah Komisije naj bi predlagani ukrepi za umetno inteligenco zmanjšali stroške izpolnjevanja obveznosti za podjetja po vsej EU.

Hkrati Komisija z razširitvijo ugodnosti, dodeljenih MSP, na SMC olajšuje izvajanje za dodatnih 8 250 podjetij v Evropi.

Na splošno bodo danes predstavljeni predlogi podjetjem pomagali izpolniti njihove obveznosti. Prav tako odpirajo več priložnosti za inovacije v EU in dodatno olajšujejo uvajanje regulativnega okvira, ki je zasnovan za vzpostavitev enotnega trga za zaupanja vredno umetno inteligenco.

Predlog priznava izziv, ki ga zamuda pri standardih in drugih podpornih orodjih povzroča pri izvajanju akta o umetni inteligenci.

Časovnica za pravila o umetni inteligenci z visokim tveganjem je usklajena z razpoložljivostjo standardov in drugih podpornih orodij. Ko bo Komisija potrdila, da so na voljo v zadostni meri, se bodo pravila začela uporabljati po prehodnem obdobju.

Ta prožnost ima končni datum: pravila za umetno inteligenco velikega tveganja na občutljivih področjih, kot sta zaposlovanje in preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj (Priloga III), se bodo v vsakem primeru uporabljala največ 16 mesecev pozneje, kot je bilo prvotno predvideno, pravila za umetno inteligenco velikega tveganja, vgrajeno v proizvode, kot so medicinski pripomočki (Priloga I), pa največ 12 mesecev pozneje.

V predlogu je predlagano tudi šestmesečno prehodno obdobje za ponudnike, ki morajo tehnične rešitve retroaktivno vključiti v svoje generativne umetnointeligenčne sisteme, da jih bo mogoče zaznati.

V strategiji so predlagani ukrepi za sprostitev podatkov za umetno inteligenco po vsej Evropi, ki zagotavljajo, da imajo podjetja v EU dostop do visokokakovostnih podatkov, da lahko konkurirajo na svetovnih trgih in spodbujajo inovacije. To bo zlasti pripomoglo k optimizaciji zdravstvenega varstva, izboljšanju energetskih sistemov in ohranjanju našega vodilnega položaja v industriji.

Osredotoča se na tri področja ukrepanja, da se pravila pretvorijo v rezultate:

1. Povečanje dostopa do podatkov za umetno inteligenco s pobudami, kot so podatkovni laboratoriji, večji poudarek na razvoju skupnih evropskih podatkovnih prostorov,vključno z obrambo, in razvoj sintetičnih podatkov na področjih, kjer je dejanskih podatkov malo.
2. Racionalizacija pravil o podatkih, lažja izmenjava podatkov ob hkratnem varstvu pravic. Komisija bo dopolnila predloge za poenostavitev iz omnibusa ter pripravila dodatne smernice in predloge za pomoč podjetjem pri izpolnjevanju pravil o podatkih in uvedla službo za pravno pomoč v zvezi z aktom o podatkih.
3. Krepitev globalnega položaja EU v zvezi z mednarodnimi tokovi podatkov, da se zagotovi pravičen čezmejni pretok podatkov, hkrati pa ohranijo zaščitni ukrepi za občutljive neosebne podatke EU in okrepi glas EU pri svetovnem upravljanju podatkov. To bo dopolnilo dolgotrajen pristop EU k varnemu pretoku osebnih podatkov, razvit v okviru pravnega reda EU o varstvu podatkov.

Podatkovni laboratoriji so specializirane zmogljivosti, namenjene zagotavljanju dostopa podjetjem, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP), ter raziskovalcem do različnih naborov podatkov za umetno inteligenco. Zagotavljali bodo praktične storitve za pomoč organizacijam pri varni izmenjavi in uporabi podatkov.

Na primer, če želi podjetje razviti umetnointeligenčni sistem za določeno področje, vendar ima težave pri pridobivanju dovolj visokokakovostnih podatkov, jim bodo podatkovni laboratoriji, vključeni v tovarne umetne inteligence, pomagali premagati to oviro.

Podjetje bi lahko prek podatkovnega laboratorija dostopalo do zaupanja vrednih naborov podatkov iz ustreznega podatkovnega prostora, javnih operaterjev in sodelujočih podjetij, s čimer bi premostilo vrzel med podatkovnimi prostori in ekosistemom umetne inteligence, da bi lahko MSP usposobila zanesljive modele umetne inteligence, hkrati pa ohranila zaupnost podjetij.

Evropske poslovne denarnice so digitalna orodja, ki bodo podjetjem vseh velikosti olajšala varno interakcijo in komunikacijo z javnimi organi in drugimi podjetji kjer koli v EU.

Orodje zmanjšuje upravno breme, saj podjetjem omogoča, da dokažejo svojo identiteto, podpišejo in pošljejo uradne dokumente ali digitalno delijo licence in potrdila s polno pravno veljavnostjo. Uporaba poslovnih denarnic bo morebitne ovire spremenila v priložnosti za rast in konkurenčnost. Ta vodilna pobuda za enotni trg pomeni velik premik za podjetja.

V skladu s predlogom Komisije bodo imele vse ravni javne uprave po vsej EU, vključno z institucijami, organi in agencijami EU, na voljo dve leti za uvedbo uporabe poslovnih denarnic s prehodnimi ukrepi za izkoriščanje obstoječih podobnih sistemov na ravni držav članic.

Hkrati bo Komisija tesno sodelovala z državami članicami in zasebnim sektorjem pri opredelitvi tehničnih standardov in zahtev za evropske poslovne denarnice s stalnimi prizadevanji v okviruevropskega okvira zadigitalno identiteto in v obsežnih pilotnih projektih, financiranih v okviru programa za digitalno Evropo, kot je konzorcij WeBuild.

Podjetjem ne bo treba uporabljati evropskih poslovnih denarnic. Uredba nalaga obveznosti samo organom javnega sektorja, da sprejmejo njegove temeljne funkcije, podjetja pa se lahko še naprej svobodno odločajo, ali bodo sprejela denarnice za svoje komercialne dejavnosti ali interakcije z javnimi organi.