Kaj je pobuda Destinacija Zemlja?
Ciljna Zemlja (DestinE) je pomembna pobuda Evropske komisije. Njegov cilj je razviti zelo natančen digitalni model Zemlje (digitalni dvojček) za spremljanje in predvidevanje okoljskih sprememb in človeškega vpliva v podporo trajnostnemu razvoju. Za dosego tega ambicioznega cilja Komisija združuje moči z evropsko znanstveno in industrijsko odličnostjo, da bi dokazala, kako lahko digitalne tehnologije učinkovito prispevajo k bolj trajnostni in digitalni prihodnosti.
V podporo reševanju kompleksnih okoljskih izzivov bo pobuda DestinE oblikovalcem politik pomagala pri:
- spremljanje in simulacija razvoja zemeljskega sistema (kopenske, morske, atmosfere, biosfere) in človeških posegov;
- predvidevanje okoljskih nesreč in posledičnih socialno-ekonomskih kriz, da bi rešili življenja in preprečili velike gospodarske recesije;
- omogočiti razvoj in preskušanje scenarijev za vse bolj trajnostni razvoj.
DestinE lahko koristi od naložb držav članic v okviru njihovih načrtov sklada za okrevanje in odpornost v kombinaciji z digitalno Evropo (v okviru Skupnega podjetja EuroHPC) in programom Obzorje Evropa za povezane raziskovalne dejavnosti.
Usoda za družbo in okolje
Zakaj DestinE za Evropo?
Dostopni in interoperabilni podatki so v središču podatkovno vodenih inovacij in ekološkega prehoda. Usoda bo pripomogla k ustvarjanju znanja, osredotočenega na uporabnika, v podporo ciljem dvojnega digitalnega in zelenega prehoda. Z opiranjem na geoprostorske in socialno-ekonomske podatke v povezavi s simulacijskimi modeli v digitalne dvojčke bodo imeli nosilci odločanja, strokovnjaki in nestrokovni uporabniki dostop do visokokakovostnih informacij, storitev, zaupanja vrednih modelov, scenarijev, napovedi in vizualizacije v zvezi z velikimi okoljskimi in družbenimi izzivi. Prvič bodo smernice o zanesljivosti osnovnih napovedi podpirale učinkovito odločanje.
Ključnega pomena je, da storimo vse, kar je v naši moči, da bi razumeli, kako se bo naše podnebje razvijalo v prihodnjih desetletjih, ne le za politike blaženja podnebnih sprememb, temveč tudi za krepitev odpornosti proti podnebnim spremembam. Destina bo ponudila digitalni dvojček zemeljskega sistema z doslej največjimi podrobnostmi. Oblikovalci politik jo bodo uporabili za boljše razumevanje vpliva podnebnih sprememb, npr. na rabo zemljišč, prehransko varnost ali vodne vire, za boljšo oceno morebitnega učinka zakonodaje in oblikovanje ustreznih blažilnih ukrepov.
Uporabniki bodo imeli dostop do modelov DestinE, algoritmov, aplikacij ter naravnih in socialno-ekonomskih podatkov v oblaku za izkoriščanje in preskušanje lastnih modelov. Celotni sistem in njegove komponente (odprta jedrna platforma, digitalni dvojčki in storitve) bodo uporabniku prijazni in prožni, da se bodo lahko prilagajali širokemu spektru potreb in scenarijev uporabnikov.
Usoda lahko prinese inovacije v strokovnih sistemih za ustvarjanje novega znanja. Ponudniki energije lahko na primer načrtujejo dolgoročno razpoložljivost obnovljivih virov energije, ki so odvisni od vremena, in oblikujejo vire globoke geotermalne energije. Sektor civilne zaščite in pozavarovalnica lahko preskusita strategije za preprečevanje in zmanjševanje tveganj ter učinkovitost obvladovanja tveganja nesreč.
Ključne sestavine zdravila DestinE
Odprta osrednja platforma
V središču projekta DestinE bo uporabniku prijazno in varno digitalno modeliranje v oblaku in odprta platforma za simulacijo. Program DestinE bo odprl širokemu krogu deležnikov, od strokovnjakov, znanstvenikov in oblikovalcev politik do posameznih uporabnikov.
Destinsko podatkovno jezero
Za učinkovito upravljanje in ponudbo različnih virov podatkov bo družba DestinE uporabila namensko podatkovno jezero: zbirka podatkov, ki temelji na združevanju razpršenih virov podatkov.
Digitalni dvojčki
Digitalni dvojčki so zrcali resničnosti, simulatorji, ki ponavljajo resničnost, omejeno s podatki v realnem času. Uporabljeni so bili v industrijskih postopkih za izboljšanje splošne učinkovitosti proizvodnje. Zdaj vstopajo v številne druge sektorje (energija, promet, zdravje, pametna mesta, podnebne spremembe, kmetijstvo itd.).
Destinski digitalni dvojčki, so digitalne kopije zelo kompleksnega zemeljskega sistema in bodo zgrajeni v okviru tematskih kategorizacije z različnih področij znanosti o Zemlji, kot so skrajne naravne nesreče, prilagajanje podnebnim spremembam, oceani ali biotska raznovrstnost. Končni cilj je povezati te digitalne kopije v celovit digitalni dvojček celotnega zemeljskega sistema.
Začetna faza (do konca leta 2024): Prvi digitalni dvojčki
Digitalni dvojček ekstremnih naravnih nesreč bo združeval podatke z zmogljivostmi za simulacijo doslej največje hitrosti in interaktivnosti. Nosilci odločanja bodo lahko bolj natančno predvideli pojav in posledice ekstremnih naravnih dogodkov (npr. poplave, suše, gozdni požari). Informacije o zanesljivosti osnovnih napovedi jim bodo pomagale oceniti, kako verjetno so njihove strategije obvladovanja tveganja zaupanja vredne.
Primer: Načrti za obvladovanje poplav ali suše za ranljiva povodja. Organi in oblikovalci politik bodo lahko preizkusili učinkovitost morebitnih blažilnih ukrepov:
- Na področju civilne zaščite: razvoj lokalnih načrtov za obvladovanje izrednih razmer z visoko ločljivostjo;
- V kmetijstvu: ponovno uporabo odpadnih voda in poljščin, odpornih na sušo;
- Na področju energetike in prometa: priprava na motnje pri hidroelektrarnah in hlajenje termoelektrarn
Digitalni dvojček za prilagajanje podnebnim spremembam se bo uporabljal za napovedovanje vpliva podnebnih sprememb z zanesljivostjo brez primere na regionalni in nacionalni ravni. EU in države članice bo podpiral pri razvoju zaupanja vrednih in zanesljivih strategij prilagajanja za ublažitev učinkov podnebnih sprememb.
Primer: Usoda bo podpirala pametno kmetijstvo. Na podlagi analize podatkov in ustreznih trendov (npr. predvidene sezone padavin ali suše in njihova povezava z morebitnimi boleznimi rastlin ali napadi) bo pripomogla k sprejetju stroškovno učinkovitejših in trajnostnih strategij kmetovanja. Usoda bo kmetijskim organom zagotovila smernice o kakovosti osnovnih napovedi in jim tako pomagala oceniti verodostojnost njihovih ukrepov.
Drugi digitalni dvojčki
Po letu 2023 bo program DestinE podpiral dodatne digitalne dvojčke, kot so tisti, ki vključujejo oceane, biotsko raznovrstnost ali migracije. V več državah članicah nastajajo tudi digitalni dvojčki za pametna mesta. To bo prispevalo k doseganju popolnega digitalnega dvojčka Zemlje.
Urbani digitalni dvojčki so virtualna predstavitev mestnega okolja: stavbe, ulice, parki in drevesa.
Pametna mesta in digitalni dvojčki @metamoworks do iStock
Z uporabo najsodobnejših tehnologij, kot sta shranjevanje v oblaku in visokozmogljivostno računalništvo, vključujejo podatke v realnem času prek senzorjev (npr. prometnih signalov, električnih omrežij), ki jih uporabljajo mestni oddelki in oblikovalci politik, in sicer z vizualizacijo v realnem času za:
- izboljšanje urbanističnega načrtovanja in upravljanja infrastrukture
- upravljanje mestnega prometa
- napovedati ekstremne vremenske pojave
- izboljšanje zbiranja odpadkov
- zmanjšanje porabe energije
Destinski partnerji
Pod vodstvom Evropske komisije in ob usklajevanju z državami članicami, znanstvenimi skupnostmi in drugimi deležniki bodo odprto jedrno platformo in prva dva digitalna dvojčka izvajali trije pooblaščeni subjekti:
Financiranje uslužbenke
- Program za digitalno Evropo za izvajanje pobude
- Obzorje Evropa, evropski okvirni program za raziskave, za dejavnosti raziskav in inovacij v podporo pobudi DestinE
- Sklad za okrevanje in odpornost za dejavnosti držav članic, povezane z DestinE
Načrt DestinE
