iStock photo Getty images plus
Napredek digitalne tehnologije v Evropi kaže na jasen trend računalništva na robu. Ta pristop, ki temelji na pragmatizmu, poudarja pomen obdelave podatkov bližje njihovemu viru ter poudarja učinkovitost in samostojnost.
Pri računalništvu na robu gre predvsem za decentralizacijo obdelave podatkov, ki se premakne iz oddaljenih podatkovnih centrov na približne lokacije. Ključni sestavni del tega prehoda je premik računalniške zmogljivosti na rob. Izraz „debelo računalništvo“ se nanaša na integracijo visoko zmogljivih čipov v povezane predmete in sisteme, kot so prihodnji avtomobili, kar jim omogoča lokalno obdelavo zapletenih računalniških nalog. Ti omogočajo hitrejši odzivni čas in omogočajo sprejemanje avtonomnih odločitev na lokalni ravni.
Nedavna študija SKLEPA zagotavlja boljši vpogled v to področje, ki kaže, da se računalništvo na robu v Evropi razvija z znatnim potencialom rasti, zlasti na področjih poklicnega interneta stvari, kjer je evropska industrija močna za konkurenčnost na svetovni ravni. Zlasti imajo evropska podjetja za polprevodnike velik potencial, da okrepijo svoj položaj v tradicionalnih oporiščih zaradi vse večjega povpraševanja poklicnih proizvajalcev interneta stvari v EU.
Na sliki 1 je prikazan delež proizvodnje v letu 2022 v primerjavi s skupno letno stopnjo rasti v obdobju 2017–2022 za različne sektorje. Moč EU na področju poklicnega interneta stvari je izrazita zlasti v sektorjih, kot so industrija, avtomobilska industrija, zdravje ter letalska in vesoljska industrija/obramba/varnost. Tržni trendi kažejo stalno rast v sektorjih, kot so industrija 4.0, E-mobilnost, energija in nosljiva tehnologija.
Slika 1: Trendi rasti elektronskih sistemov, na katere vpliva poklicni internet stvari
Če pogledamo širše svetovni trg za debelo računalništvo, slika 2 kaže, da profesionalni internet stvari kaže stalno rast, ki se je z 29 milijard EUR v letu 2021 povečala na 59 milijard EUR do leta 2027, s stopnjo rasti 12 % na leto. Do leta 2027 je sektorska porazdelitev pokazala, da je varnost (kamere in IDS) največji segment, in sicer 36 %, sledijo avtomobilska industrija z 20 %, zdravje in oskrba z 18 %, avtomatizacija tovarne s 16 % in upravljanje energije v višini 10 %.
Slika 2: Trendi rasti na trgu debelih računalniških polprevodnikov
Evropska komisija ne podpira le pomena debelega računalništva v industrijskem internetu stvari, temveč tudi utre pot, da bi Evropa postala pomemben akter na tem področju. Komisija je v okviru svojega programa za raziskave in inovacije HORIZON EUROPE namenila 45 milijonov EUR za pilotne ukrepe o digitalnih platformah za računalništvo v oblaku, namenjene spodbujanju sodelovanja med industrijami in akademskim svetom ter predstavitvi nastajajočih vrhunskih rešitev v realnih okoljih. Komisija s svojimi globalnimi naložbami, ki od leta 2021 presegajo 250 milijonov EUR, na področju računalništva v oblaku in interneta stvari (več informacij o evropski pobudi za neprekinjeno računalništvo v oblaku, robu in internet stvari) podpira nastajajoče zgledne paradigme, spodbuja živahni ekosistem, ki zajema odprtokodne skupnosti ter mala in srednja podjetja, s čimer zagotavlja, da Evropa izkoristi priložnosti, ki jih ponuja rastoči trg. Ta zaveza dodatno utrjuje prizadevanja Unije, da bi bila vodilna v svetovnem računalniškem okolju na robu in usklajena z njeno politiko za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu evropskega gospodarstva.
Za Evropo ima ta razvoj več posledic:
· Tehnološki napredek in zgodnje sprejetje v ključnih panogah: Priložnost za Evropo, da okrepi svoj položaj v tehnološki industriji.
· Digitalna suverenost: Spodbujanje partnerstev med evropsko industrijo in dobavitelji polprevodnikov, ki imajo koristi od obsežnih naložb v zasnovo in dobavo čipov v skladu z aktom o čipih.
· Poudarek na trajnosti: Ko Evropa uporablja računalništvo na robu, sprejetje rešitev na robu zmanjšuje emisije toplogrednih plinov v ključnih industrijskih sektorjih, pa tudi odgovornost za zagotavljanje uravnoteženih trajnostnih vidikov.
Študija SKLEPA služi kot vodilo, v kateri so opisane priložnosti za ključne evropske industrije na področju računalništva na robu. Ta strukturirana gospodarska perspektiva zagotavlja strateško analizo ključnih tržnih potencialov in dejavnikov sprejetja, ki zagotavljajo stalno rast v digitalnem okolju, in služi kot dragoceno ozadje za prihodnje razpise za obsežne pilotne projekte v letu 2024.
Za vse, ki se zanimajo za poglobljeno obravnavo te teme, so v poročilu o študiji na voljo podrobne ugotovitve, ki pojasnjujejo pragmatičen pristop Evrope k računalništvu na robu in njegove možne rezultate.
Končno poročilo o študiji, povzetek in povzetek
Informativni in posredniški sestanek
Informativni in posredniški sestanek o pilotnem razpisu za digitalne platforme za računalništvo v oblaku-Edge-IoT bo 4. decembra 2023 od 9.00 do 15.00 po srednjeevropskem času sestavni del dogodka za obveščanje in posredovanje v okviru programa Obzorje Evropa. Prijavite se lahko do 4. decembra.
Več informacij o dogodku in prijavi