Komisija od teh služb zahteva, da zagotovijo več informacij o svojih zadevnih blažilnih ukrepih za tveganja, povezana z generativno umetno inteligenco, kot so t. i. „hallucinacije“, pri katerih umetna inteligenca zagotavlja napačne informacije, virusno razširjanje globokih ponaredkov in avtomatizirano manipulacijo storitev, ki lahko zavajajo volivce.
Komisija zahteva tudi informacije in notranje dokumente o ocenah tveganja in ukrepih za zmanjšanje tveganja, povezanih z učinkom generativne umetne inteligence na volilne postopke, razširjanjem nezakonitih vsebin, varstvom temeljnih pravic, nasiljem na podlagi spola, varstvom mladoletnikov, duševnim počutjem, varstvom osebnih podatkov, varstvom potrošnikov in intelektualno lastnino. Vprašanja se nanašajo na razširjanje in ustvarjanje generativne vsebine umetne inteligence.
Zadevna podjetja morajo Komisiji predložiti zahtevane informacije do 5. aprila 2024 za vprašanja v zvezi z zaščito volitev in do 26. aprila 2024 za preostala vprašanja.
Zahteva po informacijah je preiskovalno dejanje, ki ne vpliva na morebitne nadaljnje ukrepe, ki jih Komisija lahko sprejme ali ne. Komisija bo na podlagi ocene odgovorov ocenila naslednje korake. V skladu s členom 74(2) akta o digitalnih storitvah lahko Komisija v odgovor na zahtevo po informacijah naloži globe za nepravilne, nepopolne ali zavajajoče informacije. Če VLOP in VLOSE ne odgovorita, se lahko Komisija odloči, da bo informacije zahtevala s sklepom. V tem primeru bi lahko neodgovor do roka privedel do naložitve periodičnih denarnih kazni.
Generativna umetna inteligenca je tudi eno od tveganj, ki jih je Komisija opredelila v osnutku smernic o neoporečnosti volilnih postopkov. Njihov cilj je zagotoviti dobre prakse in primere morebitnih blažilnih ukrepov za tveganja, povezana z volitvami, vključno s posebnimi ukrepi, povezanimi z generativno umetno inteligenco.
Več informacij: