iStock photo Getty images plus
V skladu z Uredbo bi moral biti nacionalni koordinacijski center subjekt javnega sektorja ali v glavnem v lasti države ali ki opravlja funkcije javne uprave ter bi moral biti zmožen podpirati strokovni center in mrežo pri izpolnjevanju njunih nalog. Ima raziskovalno in tehnološko strokovno znanje na področju kibernetske varnosti ali pa ima dostop do takega znanja. Prav tako je sposoben učinkovito sodelovati in se usklajevati z industrijo, javnim sektorjem, akademsko in raziskovalno skupnostjo ter državljani.
Vsaka država članica do konca leta imenuje svoj nacionalni koordinacijski center in lahko Komisijo zaprosi za mnenje, da bi ocenila njeno zmogljivost za upravljanje financiranja EU. Komisija bo imela za odgovor na voljo tri mesece.
Viri financiranja novega strokovnega centra za kibernetsko varnost in mreže nacionalnih koordinacijskih centrov vključujejo program za digitalno Evropo in pod določenimi pogoji program Obzorje Evropa ter prispevke držav članic.
Strokovni center za kibernetsko varnost se ustanavlja v Bukarešti, Komisija pa ga bo začasno upravljala, dokler ne bo lahko deloval samostojno.
Upravni odbor strokovnega centra za kibernetsko varnost, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in Komisije, se je prvič sestal 20. oktobra. Upravni odbor je razpravljal zlasti o svojem poslovniku, delovnem programu za leto 2021 in številnih upravnih odločitvah, ki so potrebne za začetek delovanja centra, ter o naslednjih korakih v zvezi z delom centra.
Evropski strokovni center za kibernetsko varnost in mreža nacionalnih koordinacijskih centrov imata ključno vlogo pri izvajanju strategije EU za kibernetsko varnost, katere cilj je zagotoviti varnost vseh državljanov in podjetij pred kibernetskimi grožnjami, povečati odpornost fizičnih in digitalnih kritičnih subjektov ter zgraditi globalni, odprt, stabilen in varen kibernetski prostor.