Sodišče je septembra 2020 odločilo o razmerju med členom 8(2) Direktive 2006/115/ES o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter mednarodnimi obveznostmi EU (zadeva C-265/19, sodba RAP). Sodišče je razsodilo, da bi bilo treba v sedanjem stanju prava Unije člen 8(2) navedene direktive razlagati tako, da izvajalcem in proizvajalcem, ne glede na njihovo državljanstvo, podeljuje pravice do nadomestila, kadar se njihovi zapisi predvajajo v Uniji.
Nova študija vsebuje pregled obstoječih tržnih praks na nacionalni ravni, ravni EU in mednarodni ravni. Analizira tudi morebitni gospodarski učinek sodbe na odtok in pritok licenčnin iz EU in v EU.
Študija je podlaga za tekoče razprave z državami članicami in zainteresiranimi stranmi o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sodbe RAAP.