Smernice je pripravila delovna skupina EDMO za standarde in najboljše prakse medijske pismenosti s prispevki 14 nacionalnih in nadnacionalnih središč EDMO ter več kot 100 strokovnih delavcev in strokovnjakov iz več kot 50 držav.
Pobudeza medijsko pismenost so osrednjega pomena za povečanje družbene odpornosti proti dezinformacijam. Namen smernic je prispevati k večji učinkovitosti pobud za medijsko pismenost po vsej Evropi z izvajanjem najboljših praks v različnih fazah razvoja, izvajanja in pregleda projektov.
Smernice je že potrdilo več kot 60 organizacij, vključno z akademskimi institucijami, regulativnimi agencijami, organizacijami za preverjanje dejstev in medijsko pismenost ter drugimi organizacijami civilne družbe.
Za koga so smernice in kako se lahko uporabljajo?
Smernice so bile oblikovane tako, da jih lahko uporabljajo vsi, ki sodelujejo pri razvoju pobud za medijsko pismenost, vključno s civilno družbo, izobraževalci, oblikovalci politik in tistimi v medijskih ali tehnoloških panogah. Na tako zapletenem in raznolikem področju, kot je medijska pismenost, ne more biti enotnega pristopa za vse. Pobude za medijsko pismenost se zelo razlikujejo po obsegu, velikosti, trajanju in usmerjenosti. Zato vsa priporočila, vključena v smernice, ne bodo relevantna za vse projekte. Vsak akter sam izbere najustreznejši nasvet za svojo(-e) pobudo(-e).
Smernice lahko pomagajo povečati učinkovitost vseh vrst pobud za medijsko pismenost. Take pobude se lahko med drugim osredotočajo na:
- napačne in dezinformacije, ki podpirajo razvoj spretnosti kritičnega razmišljanja za boljše odkrivanje napačnih ali zavajajočih vsebin in boj proti njim;
- novičarska pismenost, spodbujanje vrednosti neodvisnega novinarstva v medijskem ekosistemu;
- širša digitalna pismenost, ki pojasnjuje, kako delujejo digitalni mediji in kako jih uporabljati;
- algopismenost, ki posameznikom pomaga razumeti vlogo algoritmov v naši medijski potrošnji.
Katera so glavna načela iz smernic?
Smernice naj bi bile v pomoč pri obravnavi vprašanj, ki temeljijo na izkušnjah iz prejšnjih pobud za medijsko pismenost. Smernice so razvrščene v 12 načel, ki zajemajo tri različne faze projektov medijske pismenosti: razvoj, izvajanje in pregled.
Razvoj
Dobra pobuda za medijsko pismenost:
ima jasno opredeljene cilje in načela;
opolnomoča;
spodbuja kritično razumevanje medijskega ekosistema;
posvetovalno in relevantno;
uporablja pristop, ki temelji na dokazih;
je vključujoča;
Je etična in dostopna.
Dostava
Dobra pobuda za medijsko pismenost:
je pregledna;
je pripravljen;
je prilagodljiv;
Pregled
Dobra pobuda za medijsko pismenost:
- zdrži;
- reflektira, deli in vrednoti.
Celotni dokument s smernicami (trenutno je na voljo samo v angleščini) vsebuje povezave do podrobnejših razlag, ustreznih virov in primerov dobre prakse.
Več informacij: