Observatorij Edge za digitalno desetletje

Natančneje, cilj observatorija Edge je:

• Ukrepanje na robu uvajanja v EU, ki zajema gostoto uvajanja, razvoj v državah članicah, primerjalne analize z mednarodnimi trendi in razvoj trga.
• Razviti in izpopolniti taksonomijo računalništva na robu in metode zbiranja podatkov, da bi sledili stalnemu tehnološkemu in industrijskemu razvoju.

Raziščite observatorij

	Nadzorna plošča Najnovejši podatki opazovalnice za robne sisteme o uvajanju robnih sistemov v državah članicah EU Odkrijte več
	Publikacije Vpogled v taksonomijo na robu, uvajanje, tržne trende, politike in mednarodni razvoj Odkrijte več
	Dogodki Delavnice z zainteresiranimi stranmi na robu za predstavitev in potrditev ugotovitev observatorija za rob Odkrijte več

Kaj je rob?

Robna vozlišča so računska vozlišča, ki zagotavljajo zakasnitve pod 20 milisekundami, kot je posamezni strežnik ali drug sklop povezanih računalniških virov, ki delujejo kot del infrastrukture za računalništvo na robu.

Običajno prebivajo v podatkovnih centrih, ki delujejo na robu omrežne infrastrukture, in so zato fizično bližje predvidenim uporabnikom kot vozlišče v oblaku v centraliziranem podatkovnem centru.

Poleg tega so zasnovani in delujejo tako, da:

• energijsko učinkovit, da se čim bolj zmanjšata ogljični odtis in vpliv na okolje, s posebnim poudarkom na zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, da se doseže neto ničelni ogljični učinek.
• na robu omrežja zagotavljanje varnega dostopa do podatkov in storitev, zagotavljanje fizične in kibernetske varnosti ter neprekinjeno delovanje in varnost podatkov.

Ozadje

Uvedba računalništva na robu je del širšega cilja, določenega v programu politike Digitalno desetletje, da se vzpostavijo varne, odporne in visokozmogljive trajnostne digitalne infrastrukture. V skladu s tem je v digitalnem desetletju določen cilj uvedbe vsaj 10 000 podnebno nevtralnih, zelo varnih robnih vozlišč po vsej EU s porazdeljenimi vozlišči, ki podjetjem ne glede na njihovo lokacijo zagotavljajo dostop do podatkovnih storitev z nizko latenco.

Ta cilj je usklajen z evropsko strategijo za podatke, ki poudarja vse večji pomen porazdeljene in decentralizirane obdelave podatkov kot odziv na vse večji pretok podatkov iz povezanih naprav.

Evropska komisija je v podporo raziskavam, razvoju in zgodnjemu industrijskemu uvajanju tehnologij v oblaku odobrila pomemben projekt skupnega evropskega interesa za infrastrukturo in storitve v oblaku naslednje generacije. V okviru pomembnega projekta skupnega evropskega interesa za kibernetsko varnost sedem držav članic mobilizira do 1,2 milijarde evrov javnih sredstev, ki naj bi sprostila dodatnih 1,4 milijarde evrov zasebnih naložb, da bi pospešile razvoj neprekinjenega delovanja oblaka.

Na podlagi teh prizadevanj je v beli knjigi z naslovom „Kako obvladati potrebe Evrope po digitalni infrastrukturi?“ predviden razvoj mreže „povezanega sodelovalnega računalništva“ (3C), da bi se okrepil ekosistem roba telekomunikacijskega oblaka z integriranimi infrastrukturami in platformami. Ta cilj se uresničuje s pilotnim projektom v vrednosti 75 milijonov evrov.