Računalništvo v oblaku

Postopni premik podatkov in storitev v oblaku na rob je sestavni del cilja. Računalništvo v oblaku potrebuje varno in trajnostno digitalno infrastrukturo ter varno shranjevanje in prenos podatkov. 

Svetovna količina podatkov se zelo hitro povečuje. Medtem ko se računalništvo v oblaku danes večinoma dogaja v velikih podatkovnih centrih, se bo ta trend do leta 2025 obrnil: Pričakuje se, da bo 80 % vseh podatkov obdelanih v pametnih napravah, ki so bližje uporabniku, kar je znano kot računalništvo na robu. Razpoložljivost računalništva na robu in računalništva v oblaku je bistvenega pomena v računalniškem kontinuumu, da se zagotovi najučinkovitejša obdelava podatkov. Energetsko učinkovite in zaupanja vredne infrastrukture na robu in v oblaku bodo bistvene za trajnostno uporabo tehnologij računalništva na robu in v oblaku.

Ta široka ambicija glede računalništva v oblaku in na robu temelji na dveh ciljih digitalnega desetletja EU. Do leta 2030:

• 75 % evropskih podjetij bi moralo za svoje dejavnosti uporabljati tehnologije v oblaku.
• Po vsej Evropi bo uvedenih 10 000 podnebno nevtralnih in zelo varnih robnih vozlišč. Zagotovili bodo potrebno povezljivost in omogočili hiter prenos podatkov.

Najnovejši podatki Eurostata kažejo, da je leta 2023 storitve v oblaku uporabljalo 45,2 % podjetij (+4,2 odstotne točke od leta 2021), vendar se njihovo sprejetje po velikosti precej razlikuje: 77,6 % velikih podjetij, 59 % srednjih podjetij in 41,7 % malih podjetij je uporabljalo storitve v oblaku.

Za dosego teh ciljev potrebujemo širok nabor ukrepov, ki odražajo kompleksnost in strateški pomen teme. Komisija je zato začela uporabljati vsa orodja, ki jih ima na voljo na podlagi evropske strategije za podatke, digitalne strategije, digitalnega desetletja, industrijske strategije in programov za digitalne naložbe.

Predlog akta o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence

Komisija bo leta 2025 predlagala akt o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence, da bi v naslednjih petih do sedmih letih vsaj potrojila zmogljivost podatkovnih centrov EU ter do leta 2035 v celoti izpolnila potrebe podjetij in javnih uprav EU. Akt bo racionaliziral uvajanje podatkovnih centrov z opredelitvijo ustreznih lokacij in poenostavitvijo postopkov izdaje dovoljenj za projekte, ki izpolnjujejo merila glede trajnostnosti in inovacij. Hkrati bo obravnaval naraščajoče potrebe po energiji s spodbujanjem energetske učinkovitosti, uvajanjem inovativnih tehnologij hlajenja in upravljanja energije ter vključevanjem podatkovnih centrov v širši energetski sistem.

Da bi okrepili digitalno suverenost Evrope v sektorju računalništva v oblaku, bo akt deloval skupaj s predlagano enotno vseevropsko politiko računalništva v oblaku za javne uprave in javna naročila. Ta kombinirani pristop bo spodbudil rast evropskih ponudnikov storitev v oblaku in dal prednost uporabi zelo varnih zmogljivosti v oblaku za zelo kritične primere uporabe.

Evropska podatkovna strategija

Ukrepi, predlagani v strategiji EU za podatke, bodo olajšali prehod na rob, hkrati pa razvili interoperabilne storitve v oblaku in na robu za podporo izgradnji skupnih evropskih podatkovnih prostorov. Uporabniki in ponudniki se morajo pri prehodu v oblak počutiti varne in imeti koristi od visoke ravni konkurence na trgu. Ukrepi, ki prispevajo k doseganju teh ciljev, so: 

• Vlagati v pomemben projekt skupnega evropskega interesa, ki bo združeval energetsko učinkovite in zaupanja vredne infrastrukture v oblaku in z njimi povezane storitve.
• SIMPL je odprtokodna, trajnostna in varna vmesna programska oprema, ki bo omogočala povezave med oblakom in robom ter bo osrednja programska oprema za podatkovne prostore, ki jih sicer financira EU.
• EU namerava pripraviti sklop pravil v obliki pravilnika EU za računalništvo v oblaku in smernic za javno naročanje storitev obdelave podatkov. Pravilnik bo zagotovil enoten evropski okvir ustreznih zavezujočih in nezavezujočih pravil za uporabnike in ponudnike storitev v oblaku v Evropi. Za povečanje učinkovitosti in kakovosti javnega naročanja storitev obdelave podatkov v Evropi bodo v smernicah predlagana priporočila za izvajanje doslednih nacionalnih politik, dopolnjena s celovitim sklopom bistvenih meril za storitve obdelave podatkov, ki jih morajo organi javnega sektorja upoštevati med razpisnim postopkom.
• Evropska agencija za kibernetsko varnost ENISA v okviru akta o kibernetski varnosti pripravlja evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost za storitve v oblaku. Shema bo podjetjem, javnim upravam in državljanom dala večje zagotovilo, da so njihovi podatki varni ne glede na to, kje se hranijo ali obdelujejo.
• Pravičen in konkurenčen trg storitev v oblaku kot del akta o podatkih: Akt o podatkih želi z odpravo vezanosti na ponudnika zagotoviti hitro, brezplačno in tehnološko tekoče prehajanje med različnimi ponudniki storitev v oblaku. Njegov cilj je tudi spodbuditi interoperabilnost in zagotoviti zaščitne ukrepe za mednarodne prenose podatkov.
• Varstvo podatkov v oblaku:  Komisija je industriji omogočila platformo za pripravo dveh kodeksov ravnanja za varstvo podatkov v oblaku. Več informacij o obdelavi osebnih in neosebnih podatkov v oblaku je na voljo v smernicah Komisije o mešanih naborih podatkov.
• Uredba o prostem pretoku neosebnih podatkov, ki skupaj s splošno uredbo o varstvu podatkov povečuje pravno varnost za uporabnike računalništva v oblaku z zagotavljanjem prostega pretoka vseh podatkov v EU. 

Evropsko kartiranje podatkovnih tokov bo omogočilo oceno obsega in gospodarske vrednosti podatkovnih tokov za evropsko digitalno gospodarstvo ter zagotovilo dragocen vpogled za podjetja. 

Digitalna strategija

Računalništvo v oblaku in računalništvo na robu bosta med tistimi digitalnimi tehnologijami, ki bodo s podpiranjem novih digitalnih rešitev prispevale k trajnostnim ciljem evropskega zelenega dogovora. Hkrati si Komisija prizadeva za povečanje trajnostnosti računalništva v oblaku in računalništva na robu, zlasti z ukrepi, usmerjenimi v učinkovito rabo virov v podatkovnih centrih, da bi dosegli cilj, da morajo biti „do leta 2030 podatkovni centri podnebno nevtralni in visoko energijsko učinkoviti“. Trenutni primeri, kako to doseči, so: vključitev podatkovnih centrov v taksonomijo EU za trajnostne dejavnosti, nove določbe v direktivi o energijski učinkovitosti, merila za zelena javna naročila ali kodeks ravnanja za energijsko učinkovite podatkovne centre.   

Digitalno desetletje

Poleg dveh ciljev v zvezi z uvajanjem računalništva v oblaku v podjetjih in povečanjem števila robnih vozlišč bo EU vlagala v večdržavne projekte. Pomembni projekt skupnega evropskega interesa za storitve računalništva v oblaku in na robu naslednje generacije je del večdržavnega projekta o skupni evropski podatkovni infrastrukturi in storitvah v okviru programa politike Digitalno desetletje. Deloval bo v tesni povezavi z morebitnim Konzorcijem evropske digitalne infrastrukture (EDIC) za sektorske skupne evropske podatkovne prostore. 

Naložbe v nove in medsektorske tehnologije na robu oblaka bodo pripomogle k izgradnji naslednje generacije infrastruktur na robu oblaka, vključno z omogočanjem skupnih evropskih podatkovnih prostorov. Nove storitve v oblaku se bodo morale odzivati na visoke standarde glede varstva podatkov, zmogljivosti, odpornosti in energijske učinkovitosti. Storitve in infrastruktura bodo morale zadovoljiti prihodnje potrebe industrije in javnega sektorja po digitalizaciji. EU izvaja konkretne naložbe na teh področjih z razvojem računalništva v oblaku in na robu ter odprte kode v Evropi prek programov financiranja EU Obzorje Evropa, programa DIGITAL Europe, Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE). 

Glej tudi Investing in Cloud, Edge and the Internet of Things (Vlaganje v oblak, rob in internet stvari). 

Industrijska strategija

Cilj evropskega zavezništva za industrijske podatke, računalništvo na robu in računalništvo v oblaku je oblikovati naslednjo generacijo varnih, nizkoogljičnih in interoperabilnih storitev in infrastrukture v oblaku in na robu. Prek te platforme za industrijsko sodelovanje javne in zasebne strani med drugim sodelujejo pri naložbenem načrtu in pravilih o javnem naročanju za računalništvo v oblaku.