Računalništvo v oblaku

Postopen premik podatkov in storitev v oblaku na rob je sestavni del cilja. Računalništvo v oblaku potrebuje varno in trajnostno digitalno infrastrukturo ter varno shranjevanje in prenos podatkov. 

Svetovni obseg podatkov se zelo hitro povečuje. Ker se računalništvo v oblaku danes večinoma dogaja v velikih podatkovnih centrih, se bo ta trend do leta 2025 obrnil: Pričakuje se, da bo 80 % vseh podatkov obdelanih v pametnih napravah, ki so bližje uporabniku, znanem kot računalništvo na robu. Razpoložljivost računalništva na robu in računalništva v oblaku je bistvena za kontinuiteto računalništva, da se zagotovi najučinkovitejša obdelava podatkov. Energetsko učinkovita in zaupanja vredna infrastruktura na robu in v oblaku bo bistvenega pomena za trajnostno uporabo tehnologij računalništva na robu in računalništva v oblaku. 

.

Ta široka ambicija v oblaku in na robu je zasidrana v dveh ciljih digitalnega desetletja EU. Do leta 2030: 

• 75 % evropskih podjetij bi moralo za svoje dejavnosti uporabljati tehnologije računalništva v oblaku. 

• uvedba 10,000 podnebno nevtralnih in zelo varnih robnih vozlišč bo zagotovila potrebno povezljivost in omogočila hiter prenos podatkov. 

Glede na redno zbiranje statističnih podatkov o uporabi računalništva v oblaku v podjetjih, ki jih je objavil Eurostat, je leta 2021 računalništvo v oblaku uporabljalo le 41 % podjetij EU.  

Opazovalnica Edge bo spremljala povečanje števila podnebno nevtralnih in zelo varnih robnih vozlišč (študija za digitalno desetletje se je začela leta 2022). 

Za dosego teh ciljev potrebujemo širok nabor ukrepov, ki odražajo kompleksnost in strateški pomen te teme. Komisija je zato uvedla vsa orodja, ki jih ima na voljo na podlagi evropske strategije za podatke, digitalne strategije, digitalnega desetletja, industrijske strategije in programov za digitalne naložbe. 

Evropska podatkovna strategija 

Ukrepi, predlagani v strategiji EU za podatke, bodo olajšali prehod na rob, hkrati pa razvili interoperabilne storitve v oblaku in na robu za podporo izgradnji skupnih evropskih podatkovnih prostorov. Uporabniki in ponudniki se morajo pri prehodu v oblak počutiti varno in imeti koristi od visoke ravni konkurence na trgu. Ukrepi, ki prispevajo k doseganju teh ciljev, so: 

• Vlagati v pomemben projekt skupnega evropskega interesa (IPCEI), ki bo združeval energetsko učinkovite in zaupanja vredne infrastrukture v oblaku in s tem povezane storitve.  

• Simpl, odprtokodna, trajnostna in varna vmesna programska oprema, ki bo omogočala zveze med oblaki in bo osrednja programska oprema za napajanje podatkovnih prostorov, ki jih sicer financira EU. 

• EU namerava pripraviti sklop pravil v obliki pravilnika EU o oblaku in smernic o javnem naročanju storitev obdelave podatkov. Pravilnik bo zagotovil enoten evropski okvir, ustrezen zavezujoč in nezavezujoča pravila za uporabnike in ponudnike storitev v oblaku v Evropi. Za povečanje učinkovitosti in kakovosti javnega naročanja storitev obdelave podatkov v Evropi bodo v smernicah predlagana priporočila za izvajanje doslednih nacionalnih politik, dopolnjena s celovitim sklopom bistvenih meril za storitve obdelave podatkov, ki jih morajo organi javnega sektorja upoštevati med razpisnim postopkom. 

• Evropska agencija za kibernetsko varnost ENISA v okviru akta o kibernetski varnosti pripravlja evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost za storitve v oblaku (EUCS). Shema bo podjetjem, javnim upravam in državljanom zagotovila, da so njihovi podatki varni, ne glede na to, kje so shranjeni ali obdelani.  

• Pravičen in konkurenčen trg v oblaku kot del akta o podatkih: Z odpravljanjem vezanosti na ponudnika želi zakon o podatkih zagotoviti hitro, brezplačno in tehnološko tekoče preklapljanje med različnimi ponudniki storitev v oblaku. Njegov cilj je tudi povečati interoperabilnost in zagotavljati zaščitne ukrepe za mednarodne prenose podatkov. 

• Varstvo podatkov v oblaku:  Komisija je industriji olajšala pripravo dveh kodeksov ravnanja za varstvo podatkov v oblaku. Več informacij o obdelavi osebnih in neosebnih podatkov v oblaku je na voljo v smernicah Komisije o mešanih naborih podatkov. 

• Uredba o prostem pretoku neosebnih podatkov, ki skupaj s splošno uredbo o varstvu podatkov povečuje pravno varnost za uporabnike oblaka z zagotavljanjem prostega pretoka vseh podatkov v EU. 

Evropsko kartiranje podatkovnih tokov bo omogočilo oceno obsega in gospodarske vrednosti podatkovnih tokov v evropsko digitalno gospodarstvo ter zagotovilo dragocene vpoglede za podjetja. 

Digitalna strategija 

Računalništvo v oblaku in računalništvo na robu bosta med tistimi digitalnimi tehnologijami, ki bodo s podpiranjem novih digitalnih rešitev prispevale k doseganju trajnostnih ciljev evropskega zelenega dogovora. Hkrati si Komisija prizadeva za izboljšanje trajnosti računalništva v oblaku in računalništva na robu, zlasti z ukrepi, usmerjenimi v učinkovito rabo virov v podatkovnih centrih, da bi dosegli cilj, da morajo biti podatkovni centri do leta 2030 podnebno nevtralni in energetsko zelo učinkoviti.“ Trenutni primeri o tem, kako to doseči, so: vključitev podatkovnih centrov v taksonomijo EU za trajnostne dejavnosti, nove določbe v direktivi o energetski učinkovitosti, merila za zelena javna naročila ali kodeks ravnanja za energetsko učinkovite podatkovne centre.   

Digitalno desetletje 

Poleg dveh ciljev glede uporabe oblakov v podjetjih in povečanja števila robnih vozlišč bo EU vlagala v večdržavne projekte. IPCEI na področju storitev računalništva v oblaku in robovih naslednje generacije je del večdržavnega projekta o skupni evropski podatkovni infrastrukturi in storitvah v okviru programa politike za digitalno desetletje. Deloval bo v tesni povezavi z morebitnim konzorcijem evropske digitalne infrastrukture (EDIC) za sektorske skupne evropske podatkovne prostore. 

Naložbe v nove in medsektorske tehnologije v oblaku bodo pripomogle k izgradnji naslednje generacije infrastruktur v oblaku, vključno z omogočanjem skupnih evropskih podatkovnih prostorov. Nove storitve v oblaku se bodo morale odzivati na visoke standardne zahteve v zvezi z varstvom podatkov, učinkovitostjo, odpornostjo in energetsko učinkovitostjo. Storitve in infrastrukture bodo morale zadovoljiti prihodnje potrebe industrije in javnega sektorja po digitalizaciji. EU izvaja konkretne naložbe na teh področjih z razvojem računalništva v oblaku in računalništva na robu ter odprte kode v Evropi prek programov financiranja EU Obzorje Evropa, programa DIGITAL Europe in Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE). 

Industrijska strategija 

Cilj evropskega zavezništva za industrijske podatke, rob in oblak je oblikovati naslednjo generacijo varnih, nizkoogljičnih in interoperabilnih storitev in infrastrukture v oblaku in na robu. Prek te platforme za industrijsko sodelovanje javne in zasebne strani med drugim sodelujejo pri naložbenem načrtu in pravilih javnega naročanja za računalništvo v oblaku.