Študija vsebuje pregled obsega in vrst pritokov in odlivov podatkov v oblaku glede na gospodarski sektor, lokacijo, velikost podjetij in vrsto storitev v oblaku. Oblikovalci politik in odločevalci ter vodje podjetij in javne uprave jih lahko uporabijo kot referenčno točko za podporo odločanju o prihodnjih trgovinskih sporazumih, industrijskih odločitvah in naložbah v oblaku.
Razvita je bila nova metodologija za količinsko opredelitev tokov podatkov za študijo. Rezultati kažejo, da so leta 2020 največji tokovi podatkov prihajali iz zdravstvenega sektorja, Nemčija pa je zabeležila največji obseg dotoka podatkov. Poročilo tudi ocenjuje, da bo do leta 2030 pretok podatkov iz evropskih podjetij 15-krat večji kot leta 2020.
Poleg tega se je letos začela izvajati študija o spremljanju, da bi se ocenila ekonomska vrednost pritokov in odlivov podatkov v EU (poleg njihovega obsega) ter s tretjimi državami, kot so ZDA in Kitajska. Z nadaljnjo preiskavo trendov v pretoku podatkov kot ene od ključnih razsežnosti podatkovnega trga bo to delovalo v sinergiji s prihodnjim aktom o podatkih, da bi spodbudili bolj živahen, dinamičen in tekoč trg računalništva v oblaku. Merjenje pretoka podatkov po Evropi in zunaj nje je eden od ključnih ukrepov, predvidenih v evropski strategiji za podatke. Prispevala bo tudi k oceni uredbe EU o prostem pretoku neosebnih podatkov ter k cilju uporabe v oblaku v okviru programa politike za digitalno desetletje.