
Povzetek razvoja širokopasovnih povezav v Bolgariji
Nacionalni načrt za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika na področju elektronskih komunikacij sta bila sprejeta avgusta 2020. Nacionalni razvojni program Bolgarija 2030 je uvedel prednostno nalogo 8 Digitalna povezljivost, katere cilj je zgraditi sodobno in varno digitalno infrastrukturo kot podlago za zagotavljanje več digitalnih storitev. Cilj digitalne preobrazbe Bolgarije za obdobje 2020–2030, ki je bila odobrena julija 2020, je tudi postavitev zelo visokozmogljivih omrežij. Državni proračun in sredstva EU se bodo uporabili za doseganje zastavljenih ciljev.
Nacionalna strategija in politika širokopasovnih povezav
Pristojni organi
- Dejavnosti za izvajanje politike na področju informacijske in komunikacijske tehnologije usklajuje bolgarsko ministrstvo za promet in zveze (-srednje-sredstvo za promet in zveze (v nadaljnjembesedilu: Ministrstvo za promet in komunikacije) (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo za promet in komunikacije), ki usklajuje dejavnosti za izvajanje politike na področju informacijske in komunikacijske tehnologije. Namen ministrstva je razviti pravni okvir za zagotovitev učinkovitega okolja za komunikacijsko poslovanje ter izgradnjo in vzdrževanje sodobne elektronske komunikacijske infrastrukture.
- Državna agencija za e-upravo SEGA, kiuvajapolitike, pravila, predpise in dobre prakse na področju elektronskega upravljanja, strateškega načrtovanja in pobud, proračunskega načrtovanja in nadzora, usklajuje sektorske politike in medresorske projekte, uvaja nadzorno politiko, pravila, predpise in dobre prakse na področju elektronskega upravljanja, strateškega načrtovanja in pobud, proračunskega načrtovanja in nadzora.
- Komisija za komunikacijskouredbo (-a)nadzoruje uvajanje širokopasovnih povezav na nacionalni ravni in izvaja zakone ter izvaja predpise in nadzor na področju tehničnih standardov ali uporabe frekvenc.
Glavni cilji za razvoj širokopasovnih povezav
V nacionalnem načrtu za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „povezana Bolgarija“ so opisani koraki za zagotavljanje digitalne infrastrukture za zagotavljanje različnih storitev. Ukrepi predvidevajo izboljšanje dostopa do visokohitrostnega interneta v manj naseljenih regijah in razvoj visokohitrostnega mobilnega interneta v državi. Za digitalizacijo bolgarskega gospodarstva in javnih storitev bodo ključnega pomena naložbe za uvedbo omrežij 5G. Načrt določa potrebo po ciljno usmerjenih naložbah v tehnološki razvoj, dokončanje potrebne infrastrukture ter zajamčeno varnost omrežij in informacij. Glavna prednostna področja v načrtu so:
- Širokopasovna infrastruktura – pospešena gradnja širokopasovne infrastrukture, vključno s potrebami državne uprave
- Infrastruktura za zelo visoke hitrosti – ustvarjanje pogojev za uvedbo omrežij zelo visokih hitrosti
- Učinkovita uporaba spektra – vzpostavitev pogojev za izgradnjo omrežij NGA
- Izboljšanje pokritosti v naseljih na obrobnih, redko poseljenih in podeželskih območjih
- Premostitev digitalnega razkoraka
- Varnost omrežja
Načrt določa naslednje ciljne kazalnike:
- Pokritost 52 % gospodinjstev s fiksnim zelo visokozmogljivim omrežjem (VHCN),
- Uporaba 33 % gospodinjstev s fiksnimi širokopasovnimi povezavami najmanj 100 Mb/s,
- 5G pripravljenost na 50 %.
Namen posodobljene politike na področju elektronskih komunikacij je zagotoviti zagotavljanje sodobnih in kakovostnih elektronskih komunikacijskih storitev z ustvarjanjem pogojev za razvoj konkurenčnega trga kot dela notranjega trga EU. Prednostna naloga je vzpostavitev in uporaba zelo visokozmogljivih omrežij, zagotavljanje storitev pete generacije, učinkovita in trajnostna konkurenca, varnost omrežij in storitev ter prednosti za končne uporabnike, vključno z enakovrednim dostopom do storitev invalidov.
Cilj prednostne naloge 8 Digitalna povezljivost nacionalnega razvojnega programa Bolgarija 2030 je zgraditi sodobno in varno digitalno infrastrukturo kot podlago za zagotavljanje več storitev prek digitalnega upravljanja. Cilj je vzpostaviti zelo visokozmogljiva omrežja, ki bodo tvorila platformo za zagotavljanje različnih digitalnih storitev z dodano vrednostjo, hkrati pa zagotovila, da noben del države ali družbene skupine ne bo ostal brez ustrezne digitalne povezljivosti. Poudarek je na vzpostavitvi visokohitrostnih omrežij, zlasti širokopasovnih na podeželskih območjih, učinkovitem dodeljevanju spektra za brezžične širokopasovne povezave in 5G, pospešenem razvoju in uporabi širokopasovnih storitev, kot so oblak, internet stvari itd., ter razvoju digitalnih znanj in spretnosti ter storitev.
Cilj digitalne preobrazbe Bolgarije za obdobje 2020–2030, ki je bila odobrena julija 2020, je uvedba zelo visokozmogljivih omrežij za zagotovitev, da noben del države ali skupine v družbi ne ostane brez ustrezne digitalne povezljivosti, ter zagotavljanje boljšega dostopa podjetij do raznolikih, visokokakovostnih in inovativnih digitalnih storitev. Digitalna povezljivost prispeva k zagotavljanju dostopa do vseh glavnih dejavnikov socialno-ekonomskega razvoja, kot so šole, bolnišnice, prometni centri, glavni ponudniki javnih storitev itd.
Nacionalni in regionalni finančni instrumenti in ukrepi za širokopasovna omrežja
V skladu s prednostno nalogo 8 nacionalnega razvojnega programa Bolgarija 2030 je predvidena uporaba državnega proračuna in sredstev EU.
Mehanizem za okrevanje in odpornost: Bolgarija namerava uporabiti financiranje v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost za večje naložbe v povezljivost. Simetrična gigabitna hrbtenica/backhaul omrežja po vsej državi je treba zgraditi, s poudarkom na premalo pokritih delih države, in povezovanje z omrežji na evropski ravni. Glavna cestna omrežja (TEN-T) naj bi bila pokrita s 5G, da se zagotovi hitrost do 1 Gb/s.
Časovni načrt za izvajanje nabora orodij za povezljivost: Bolgarija je Komisijo obvestila, da je že uvedla številne najboljše prakse, kot so izjeme glede dovoljenj in hitri postopki; razpoložljivost georeferenciranih informacij o stopnji zasedenosti infrastrukture in obstoju temnih vlaken ter enostaven dostop do fizične infrastrukture, ki jo nadzorujejo javni organi. Bolgarija je navedla tudi, da trenutno pripravlja: (I) zagotavljanje, da se vloge za izdajo dovoljenja predložijo elektronsko, (ii) vzpostavitev koordinatorjev za širokopasovne povezave in (iii) pooblastitev organa za usklajevanje pravic do dostopa do obstoječe fizične infrastrukture.
Podatki o razvoju širokopasovnih povezav in tehnologijah v Bolgariji
Za najnovejše podatke o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in penetracijah, pokritosti različnih širokopasovnih tehnologij in stroških preverite poročila iz preglednice in poročila o državah indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).
Dodelitve spektra za brezžične širokopasovne povezave
Za podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra se posvetujte z Evropskim observatorijem 5G.
Publikacije in dokumenti za medije
Angleščina
- Nacionalni načrt za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“
- Nacionalni razvojni program Bolgarija 2030
- Digitalna preobrazba Bolgarije za obdobje 2020–2030
- Bolgarija – poročila za posamezne države o uspešnosti na področju digitalizacije: povezljivost, digitalna znanja in spretnosti, digitalne javne storitve in več
- Študija o nacionalnih širokopasovnih načrtih
- Vodnik za visokohitrostne širokopasovne naložbe
- Poročila o širokopasovni povezljivosti in analize
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi
- Študija o pokritosti s širokopasovnimi povezavami
Bolgarščina
- Nacionalni načrt za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“
- Nacionalni razvojni program Bolgarija 2030
- Oddelek za širokopasovno povezljivost, Ministrstvo za promet, informacijsko tehnologijo in komunikacije
Kontaktni podatki
BCO Bolgarija (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Direktorat za informacijsko tehnologijo, Ministrstvo za promet in komunikacije, Ministrstvo za promet in komunikacije (s tem, da se je v okviru Ministrstva za promet in komunikacije (v nadaljnjem besedilu: direktorat za promet in komunikacije) [...] (ni prevedeno) v okviru Direktorata za informacijsko tehnologijo na Ministrstvu za promet in zveze (v nadaljnjem besedilu: GD za promet in komunikacije) (spodbujala izobilja), ki se je nanašala na to, da je bila v okviru direktorata za informacijsko tehnologijo na Ministrstvu za promet in komunikacije (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo za promet in komunikacije) (spodbujano, da je bila v okviru Direktorata za informacijsko tehnologijo na Ministrstvu za promet in komunikacije (oprava za promet in komunikacije) [...] (ni prevedeno)
Naslov: 9 Dyakon Ignatiy Str., 1000 Sofija, Bolgarija Kontakt preko e-pošte Telefon: +35 92 940 92 80 Spletna stran
Uredba o komunikacijah Komisija (s tem, ko je bila v zvezi s tem v skladu z uredbo o komunikaciji (s tem) (sporočevalna uredba) (komisija(-a)(-a) [...] (ni prevedeno) [...] (ni prevedeno) in je v skladu z uredbo Komisije o sporočilih (v nadaljnjem besedilu: uredba o komunikacijah) (v nadaljnjem besedilu: Komisija), ki se je nanašala na to, da je bila ta uredba v skladu z uredbo Komisije o komuniciranju (ki je bila v okviru uredbe o komunikaciji) (s tem, da je tožeča stranka)
Naslov: 6, Gurko str., Sofia 1000, Bolgarija Kontakt preko e-pošte Telefon: +35 92 949 27 23 Spletna stran
Najnovejše novice
Povezane vsebine
Širša slika
Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Digitalna povezljivost in uvedba 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende 2025.
Cilji Slovenije na področju širokopasovnih povezav so v skladu s cilji gigabitne družbe.
Slovaška si je zastavila dolgoročni cilj, da do leta 2030 vsem gospodinjstvom zagotovi dostop do ultrahitrega interneta.
Načrt Romunije za širokopasovne povezave se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot prvi korak k doseganju ciljev EU glede povezljivosti.
Cilj agende Portugalska Digital je razvoj digitalne infrastrukture, ki državljanom omogoča, da izkoristijo nove priložnosti, ki jih ponujajo tehnologije.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Vsa gospodinjstva na Nizozemskem bi morala imeti možnost dostopa do širokopasovnih omrežij s hitrostjo najmanj 100 Mb/s, velika večina pa bi morala do leta 2023 izkoristiti 1 Gbps.
Politika Malte na področju širokopasovnih povezav je tehnološko nevtralna in spodbuja konkurenčno tržno okolje.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog v vladnem programu Luksemburga.
Litva namerava do leta 2027 zagotoviti 100 Mb/s za podeželska območja in podpreti cilje gigabitne družbe 2025.
Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva doseči 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi na gigabitna, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave proti gigabitni družbi je zagotoviti gigabitno povezljivost za vse do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Namen osnutka madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je doseči cilj, da se do leta 2030 doseže 95 % gospodinjstev, ki jih pokrivajo gigabitna omrežja.
Grška digitalna preobrazba Svetega pisma 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe 2025.
Koalicijski sporazum iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija nemške zvezne vlade 2022 dajejo prednost nacionalni ponudbi omrežij FTTH in 5G.
Nacionalni širokopasovni program France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega omrežja za vse do leta 2025.
Finski organi dajejo prednost vzpostavitvi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za premalo pokrita območja in svetovanjem lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami na nacionalni ravni, podpirajo danske cilje na področju širokopasovnih povezav. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju z ustvarjanjem temeljev...
Nacionalni načrt za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobren marca 2021, opredeljuje strateški pristop Češke republike k izgradnji VHCN.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav 2021–2027 je odziv na cilje evropske gigabitne družbe 2025 in delno na digitalne cilje za leto 2030.
Belgijska širokopasovna strategija je vključena v širšo strategijo politike Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z znižanjem stroškov in...
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na nacionalno ponudbo gigabitnih povezav (fiksnih in mobilnih) do leta 2030.