Nacionalni načrt širokopasovne infrastrukture za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Povzetek razvoja širokopasovnih povezav v Bolgariji
Avgusta 2020 sta bila sprejeta nacionalni načrt širokopasovne infrastrukture za dostop „povezanaBolgarija“naslednje generacije in politika o elektronskih komunikacijah. Bolgarija je z nacionalnim razvojnim programom za leto 2030 uvedla prednostno nalogo 8 Digitalna povezljivost, katere cilj je vzpostaviti sodobno in varno digitalno infrastrukturo kot podlago za zagotavljanje več digitalnih storitev. Poleg tega je cilj strateškega dokumenta Digitalna preobrazba Bolgarije za obdobje 2020–2030, odobrenega julija 2020, uvedba zelo visokozmogljivih omrežij. Za pomoč pri doseganju teh ciljev se bodo uporabili državni proračun in sredstva EU.
Nacionalna strategija in politika na področju širokopasovnih povezav
Pristojni organi
- Bolgarsko ministrstvo za promet in komunikacije (Министерствона транспорта и съобщенията, MTC)usklajuje dejavnosti za izvajanje politike na področju informacijske in komunikacijske tehnologije. Ministrstvo namerava razviti pravni okvir za zagotovitev učinkovitega okolja za komunikacijsko poslovanje ter izgradnjo in vzdrževanje sodobne elektronske komunikacijske infrastrukture.
- Ministrstvo za e-upravo (Министерство на електронното управление) uvaja politike, pravila, predpise in dobre prakse, povezane z nadzorom, na področju elektronskega upravljanja, strateškega načrtovanja in pobud, načrtovanja in nadzora proračuna, usklajuje sektorske politike in medresorske projekte.
- Komisija za uredbo o komunikacijah (Комисията за регулиране на съобщенията) nadzoruje postavitev širokopasovnih povezav na nacionalni ravni. Izvaja zakone in izvaja predpise, hkrati pa nadzoruje področje tehničnih standardov ali uporabe frekvenc.
Glavni cilji razvoja širokopasovnih povezav
V nacionalnem načrtu za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ so opisani koraki za zagotovitev digitalne infrastrukture za zagotavljanje različnih storitev. Bolgarija mora biti do leta 2030 po vsej državi opremljena z gigabitno simetričnimi dostopovnimi omrežji. Ukrepi predvidevajo izboljšanje dostopa do visokohitrostnega interneta v manj poseljenih regijah in razvoj visokohitrostnega mobilnega interneta v državi. Ključnega pomena za digitalizacijo bolgarskega gospodarstva in javnih storitev bodo naložbe za uvedbo omrežij 5G. Načrt določa potrebo po ciljno usmerjenih naložbah v tehnološki razvoj, dokončanje potrebne infrastrukture ter zajamčeno varnost omrežij in informacij. Glavna prednostna področja v načrtu so:
- Širokopasovna infrastruktura: pospešena gradnja širokopasovne infrastrukture, tudi za potrebe državne uprave
- Infrastruktura za zelo visoke hitrosti: ustvarjanje pogojev za postavitev zelo hitrih omrežij
- Učinkovita uporaba spektra: vzpostavitev pogojev za izgradnjo dostopovnih omrežij naslednje generacije
- Izboljšanje pokritosti v naseljih na obrobnih, redko poseljenih in podeželskih območjih
- Premostitev digitalnega razkoraka
- Omrežna varnost
Načrt določa naslednje ciljne kazalnike:
- Pokritost 52 % gospodinjstev s fiksnim zelo visokozmogljivim omrežjem
- Uporaba fiksnih širokopasovnih povezav s hitrostjo vsaj 100 Mb/s v 33 % gospodinjstev
- Pripravljenost 5G na 50 %
Bolgarija je leta 2023 začela posodabljati nacionalni načrt za širokopasovno infrastrukturo, da bi ga uskladila s cilji EU. Posodobljeni načrt naj bi vključeval ukrepe za izboljšanje dostopa do visokohitrostnega interneta v manj poseljenih regijah in naložbe za uvedbo omrežij 5G.
Cilj posodobljene politike na področju elektronskih komunikacij je zagotoviti ponudbo sodobnih in kakovostnih elektronskih komunikacijskih storitev z ustvarjanjem pogojev za razvoj konkurenčnega trga kot dela notranjega trga EU. Prednostna naloga je uvedba in uporaba zelo visokozmogljivih omrežij, zagotavljanje storitev pete generacije, učinkovita in trajnostna konkurenca, varnost omrežij in storitev ter prednosti za končne uporabnike, vključno z enakovrednim dostopom do storitev za invalide.
Cilj prednostne naloge 8 Digitalna povezljivost nacionalnega razvojnega programa Bolgarije do leta 2030 je zgraditi sodobno in varno digitalno infrastrukturo kot podlago za zagotavljanje več storitev z digitalnim upravljanjem. Cilj je zgraditi zelo visokozmogljiva omrežja, ki bodo tvorila platformo za zagotavljanje različnih digitalnih storitev z dodano vrednostjo, hkrati pa zagotoviti, da noben del države ali skupine družbe ne bo ostal brez ustrezne digitalne povezljivosti. Poudarek je na postavitvi visokohitrostnih omrežij, zlasti širokopasovnih omrežij na podeželskih območjih, učinkovitem dodeljevanju spektra za brezžične širokopasovne povezave in 5G, pospešenem razvoju in uporabi širokopasovnih storitev, kot so oblak, internet stvari itd., ter razvoju digitalnih znanj in spretnosti ter storitev.
Cilj strateškega dokumenta Digitalna preobrazba Bolgarije za obdobje 2020–2030, odobrenega julija 2020, je vzpostaviti omrežja z zelo visoko zmogljivostjo, zagotoviti, da noben del države ali skupina v družbi ne bo ostala brez ustrezne digitalne povezljivosti, ter podjetjem omogočiti boljši dostop do raznolikih, visokokakovostnih in inovativnih digitalnih storitev. Digitalna povezljivost prispeva k zagotavljanju dostopa do vseh glavnih gonil socialno-ekonomskega razvoja, kot so šole, bolnišnice, prometna središča, glavni ponudniki javnih storitev itd.
Nacionalni in regionalni finančni instrumenti in ukrepi za širokopasovne povezave
V skladu s prednostno nalogo 8 nacionalnega razvojnega programa Bolgarije do leta 2030 je predvidena uporaba državnega proračuna in sredstev EU.
Bolgarija namerava z mehanizmom za okrevanje in odpornost uporabiti financiranje v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost za večje naložbe v povezljivost. Graditi je treba simetrična gigabitna hrbtenična/zaledna omrežja po vsej državi, s poudarkom na slabo pokritih delih države in povezovanju z omrežji na evropski ravni. Glavna cestna omrežja (TEN-T) naj bi bila po načrtih pokrita s 5G, da bi se zagotovile hitrosti do 1 Gb/s.
Bolgarija je v okviru časovnega načrta za izvajanje nabora orodij za povezljivost Komisijo obvestila, da je že uvedla številne dobre prakse, kot so izjeme od dovoljenj in hitri postopki; razpoložljivost georeferenciranih informacij o stopnji zasedenosti infrastrukture in obstoju temnih optičnih vlaken ter enostaven dostop do fizične infrastrukture, ki jo nadzorujejo javni organi. Bolgarija je navedla tudi, da si trenutno prizadeva za: (i) zagotavljanje, da se vloge za dovoljenja predložijo elektronsko, (ii) vzpostavitev koordinatorjev za širokopasovne povezave in (iii) pooblastitev organa za usklajevanje v zvezi s pravicami do dostopa do obstoječe fizične infrastrukture.
Podatki o širokopasovnem razvoju in tehnologijah v Bolgariji
Najnovejši podatki o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in gostotah ter pokritosti z različnimi širokopasovnimi tehnologijami so na voljo v poročilih za posamezne države v okviru indeksa digitalnega gospodarstva in amp; družbe (DESI).
Dodelitev spektra za brezžične širokopasovne povezave
Podrobnejše informacije o usklajenih dodelitvah spektra so na voljo v poročilu evropske opazovalnice za 5G.
Publikacije in dokumenti za medije na nacionalni ravni in ravni EU
angleščini
- Nacionalni načrt širokopasovne infrastrukture za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“
- Nacionalni razvojni program Bolgarije 2030
- Digitalna preobrazba Bolgarije v obdobju 2020–2030
- Priročnik za naložbe v širokopasovne povezave
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi v letu 2022
- Študija o nacionalnih načrtih za širokopasovne povezave v EU-27
- Poročila in analize o širokopasovni povezljivosti
bolgarščini
- Nacionalni načrt širokopasovne infrastrukture za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“
- Nacionalni razvojni program Bolgarije 2030
- Oddelek za širokopasovno povezljivost, Ministrstvo za promet, informacijsko tehnologijo in komunikacije
Kontaktni podatki
BCO Bolgarija (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Direktorat za informacijsko tehnologijo, Ministrstvo za promet in komunikacije (Министерство на транспорта и съобщенията)
Naslov: 9 Dyakon Ignatiy Str., 1000 Sofija, Bolgarija
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +35 92 940 92 80
Spletna stran
Uredba o komunikacijah Komisija (Комисия за регулиране на съобщенията)
Naslov: 6, Gurko str., Sofija 1000, Bolgarija
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +35 92 949 27 23
Spletna stran
Zadnje novice
Povezane vsebine
Širša slika
Najnovejše informacije o razvoju širokopasovnih povezav v posameznih državah ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Švedski nacionalni načrt za širokopasovne povezave, sprejet leta 2016, ima vizijo popolnoma povezane Švedske ter cilje glede pokritosti z mobilnimi omrežji in visokohitrostnih širokopasovnih povezav za gospodinjstva in podjetja.
Digitalna povezljivost in uvedba 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende.
Slovenija se pri razvoju širokopasovnih omrežij odloča za tehnološko nevtralnost in tržno dinamiko, zlasti konkurenco na področju infrastrukture in storitev.
Slovaška si je zastavila dolgoročni cilj, da bo do leta 2030 vsem gospodinjstvom zagotovila dostop do ultrahitrega interneta.
Romunija se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot korak k doseganju ciljev povezljivosti EU.
Agenda Portugal Digital in nacionalna strategija za povezljivost v zelo visokozmogljivih elektronskih komunikacijskih omrežjih za obdobje 2023–2030 oblikujeta razvoj digitalne infrastrukture na Portugalskem.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave do leta 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Razširitev zanesljive in močne digitalne infrastrukture ter odprava digitalnega razkoraka sta v središču politik digitalne infrastrukture na Nizozemskem.
Malteška širokopasovna politika je tehnološko nevtralna in daje prednost konkurenčnemu tržnemu okolju.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog luksemburškega vladnega programa.
Litva namerava do leta 2027 podeželskim območjem zagotoviti hitrosti 100 Mb/s in podpreti cilje gigabitne družbe za leto 2025.
Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva za hitrosti 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi v gigabitne, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave je vsem zagotoviti gigabitno povezljivost do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Cilj madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2022–2030 je doseči cilj, da bi bilo do leta 2030 95 % gospodinjstev pokritih z gigabitnimi omrežji.
Nacionalni načrt za širokopasovne povezave za obdobje 2021–2027 spodbuja uporabo fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij in omrežij 5G. Grška Biblija o digitalni preobrazbi za obdobje 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe...
Koalicijski sporazum nemške zvezne vlade iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija iz leta 2022 dajejo prednost nacionalni oskrbi z omrežji FTTH in 5G.
Finski organi dajejo prednost uvedbi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za slabo pokrita območja in svetovanja lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami po vsej državi, podpirajo danske širokopasovne cilje. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju, in sicer z vzpostavitvijo temeljev, na katerih bi...
V nacionalnem načrtu za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobrenem marca 2021, je opredeljen strateški pristop Češke republike k izgradnji zelo visokozmogljivih omrežij.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav za obdobje 2021–2027 ustreza ciljem evropske gigabitne družbe za leto 2025 in delno digitalnim ciljem za leto 2030.
Belgijska strategija za širokopasovne povezave je vključena v širšo strategijo politike, imenovano Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z...
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na oskrbo z gigabitnimi povezavami (fiksnimi in mobilnimi) po vsej državi do leta 2030.