Skip to main content
Shaping Europe’s digital future

Širokopasovna povezava v Bolgariji

Nacionalni načrt za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.

    zastava Bolgarije

Povzetek razvoja širokopasovnih povezav v Bolgariji

Nacionalni načrt za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika na področju elektronskih komunikacij sta bila sprejeta avgusta 2020. Nacionalni razvojni program Bolgarija 2030 je uvedel prednostno nalogo 8 Digitalna povezljivost, katere cilj je zgraditi sodobno in varno digitalno infrastrukturo kot podlago za zagotavljanje več digitalnih storitev. Cilj digitalne preobrazbe Bolgarije za obdobje 2020–2030, ki je bila odobrena julija 2020, je tudi postavitev zelo visokozmogljivih omrežij. Državni proračun in sredstva EU se bodo uporabili za doseganje zastavljenih ciljev.

Nacionalna strategija in politika širokopasovnih povezav

Pristojni organi

  • Dejavnosti za izvajanje politike na področju informacijske in komunikacijske tehnologije usklajuje bolgarsko ministrstvo za promet in zveze (-srednje-sredstvo za promet in zveze (v nadaljnjembesedilu: Ministrstvo za promet in komunikacije) (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo za promet in komunikacije), ki usklajuje dejavnosti za izvajanje politike na področju informacijske in komunikacijske tehnologije. Namen ministrstva je razviti pravni okvir za zagotovitev učinkovitega okolja za komunikacijsko poslovanje ter izgradnjo in vzdrževanje sodobne elektronske komunikacijske infrastrukture.
  • Državna agencija za e-upravo SEGA, kiuvajapolitike, pravila, predpise in dobre prakse na področju elektronskega upravljanja, strateškega načrtovanja in pobud, proračunskega načrtovanja in nadzora, usklajuje sektorske politike in medresorske projekte, uvaja nadzorno politiko, pravila, predpise in dobre prakse na področju elektronskega upravljanja, strateškega načrtovanja in pobud, proračunskega načrtovanja in nadzora.
  • Komisija za komunikacijskouredbo (-a)nadzoruje uvajanje širokopasovnih povezav na nacionalni ravni in izvaja zakone ter izvaja predpise in nadzor na področju tehničnih standardov ali uporabe frekvenc.

Glavni cilji za razvoj širokopasovnih povezav 

V nacionalnem načrtu za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „povezana Bolgarija“ so opisani koraki za zagotavljanje digitalne infrastrukture za zagotavljanje različnih storitev. Ukrepi predvidevajo izboljšanje dostopa do visokohitrostnega interneta v manj naseljenih regijah in razvoj visokohitrostnega mobilnega interneta v državi. Za digitalizacijo bolgarskega gospodarstva in javnih storitev bodo ključnega pomena naložbe za uvedbo omrežij 5G. Načrt določa potrebo po ciljno usmerjenih naložbah v tehnološki razvoj, dokončanje potrebne infrastrukture ter zajamčeno varnost omrežij in informacij. Glavna prednostna področja v načrtu so:

  • Širokopasovna infrastruktura – pospešena gradnja širokopasovne infrastrukture, vključno s potrebami državne uprave
  • Infrastruktura za zelo visoke hitrosti – ustvarjanje pogojev za uvedbo omrežij zelo visokih hitrosti
  • Učinkovita uporaba spektra – vzpostavitev pogojev za izgradnjo omrežij NGA
  • Izboljšanje pokritosti v naseljih na obrobnih, redko poseljenih in podeželskih območjih
  • Premostitev digitalnega razkoraka
  • Varnost omrežja

Načrt določa naslednje ciljne kazalnike:

  • Pokritost 52 % gospodinjstev s fiksnim zelo visokozmogljivim omrežjem (VHCN),
  • Uporaba 33 % gospodinjstev s fiksnimi širokopasovnimi povezavami najmanj 100 Mb/s,
  • 5G pripravljenost na 50 %.

Namen posodobljene politike na področju elektronskih komunikacij je zagotoviti zagotavljanje sodobnih in kakovostnih elektronskih komunikacijskih storitev z ustvarjanjem pogojev za razvoj konkurenčnega trga kot dela notranjega trga EU. Prednostna naloga je vzpostavitev in uporaba zelo visokozmogljivih omrežij, zagotavljanje storitev pete generacije, učinkovita in trajnostna konkurenca, varnost omrežij in storitev ter prednosti za končne uporabnike, vključno z enakovrednim dostopom do storitev invalidov.

Cilj prednostne naloge 8 Digitalna povezljivost nacionalnega razvojnega programa Bolgarija 2030 je zgraditi sodobno in varno digitalno infrastrukturo kot podlago za zagotavljanje več storitev prek digitalnega upravljanja. Cilj je vzpostaviti zelo visokozmogljiva omrežja, ki bodo tvorila platformo za zagotavljanje različnih digitalnih storitev z dodano vrednostjo, hkrati pa zagotovila, da noben del države ali družbene skupine ne bo ostal brez ustrezne digitalne povezljivosti. Poudarek je na vzpostavitvi visokohitrostnih omrežij, zlasti širokopasovnih na podeželskih območjih, učinkovitem dodeljevanju spektra za brezžične širokopasovne povezave in 5G, pospešenem razvoju in uporabi širokopasovnih storitev, kot so oblak, internet stvari itd., ter razvoju digitalnih znanj in spretnosti ter storitev.

Cilj digitalne preobrazbe Bolgarije za obdobje 2020–2030, ki je bila odobrena julija 2020, je uvedba zelo visokozmogljivih omrežij za zagotovitev, da noben del države ali skupine v družbi ne ostane brez ustrezne digitalne povezljivosti, ter zagotavljanje boljšega dostopa podjetij do raznolikih, visokokakovostnih in inovativnih digitalnih storitev. Digitalna povezljivost prispeva k zagotavljanju dostopa do vseh glavnih dejavnikov socialno-ekonomskega razvoja, kot so šole, bolnišnice, prometni centri, glavni ponudniki javnih storitev itd.

Nacionalni in regionalni finančni instrumenti in ukrepi za širokopasovna omrežja

V skladu s prednostno nalogo 8 nacionalnega razvojnega programa Bolgarija 2030 je predvidena uporaba državnega proračuna in sredstev EU.

Mehanizem za okrevanje in odpornost: Bolgarija namerava uporabiti financiranje v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost za večje naložbe v povezljivost. Simetrična gigabitna hrbtenica/backhaul omrežja po vsej državi je treba zgraditi, s poudarkom na premalo pokritih delih države, in povezovanje z omrežji na evropski ravni. Glavna cestna omrežja (TEN-T) naj bi bila pokrita s 5G, da se zagotovi hitrost do 1 Gb/s.

Časovni načrt za izvajanje nabora orodij za povezljivost: Bolgarija je Komisijo obvestila, da je že uvedla številne najboljše prakse, kot so izjeme glede dovoljenj in hitri postopki; razpoložljivost georeferenciranih informacij o stopnji zasedenosti infrastrukture in obstoju temnih vlaken ter enostaven dostop do fizične infrastrukture, ki jo nadzorujejo javni organi. Bolgarija je navedla tudi, da trenutno pripravlja: (I) zagotavljanje, da se vloge za izdajo dovoljenja predložijo elektronsko, (ii) vzpostavitev koordinatorjev za širokopasovne povezave in (iii) pooblastitev organa za usklajevanje pravic do dostopa do obstoječe fizične infrastrukture.

Podatki o razvoju širokopasovnih povezav in tehnologijah v Bolgariji

Za najnovejše podatke o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in penetracijah, pokritosti različnih širokopasovnih tehnologij in stroških preverite poročila iz preglednice in poročila o državah indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).

Dodelitve spektra za brezžične širokopasovne povezave

Za podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra se posvetujte z Evropskim observatorijem 5G.

Publikacije in dokumenti za medije

Angleščina

Bolgarščina

Kontaktni podatki

BCO Bolgarija (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Direktorat za informacijsko tehnologijo, Ministrstvo za promet in komunikacije, Ministrstvo za promet in komunikacije (s tem, da se je v okviru Ministrstva za promet in komunikacije (v nadaljnjem besedilu: direktorat za promet in komunikacije) [...] (ni prevedeno) v okviru Direktorata za informacijsko tehnologijo na Ministrstvu za promet in zveze (v nadaljnjem besedilu: GD za promet in komunikacije) (spodbujala izobilja), ki se je nanašala na to, da je bila v okviru direktorata za informacijsko tehnologijo na Ministrstvu za promet in komunikacije (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo za promet in komunikacije) (spodbujano, da je bila v okviru Direktorata za informacijsko tehnologijo na Ministrstvu za promet in komunikacije (oprava za promet in komunikacije) [...] (ni prevedeno)

Naslov: 9 Dyakon Ignatiy Str., 1000 Sofija, Bolgarija
Kontakt preko e-pošte
Telefon: +35 92 940 92 80 Spletna stran

Uredba o komunikacijah Komisija (s tem, ko je bila v zvezi s tem v skladu z uredbo o komunikaciji (s tem) (sporočevalna uredba) (komisija(-a)(-a) [...] (ni prevedeno) [...] (ni prevedeno) in je v skladu z uredbo Komisije o sporočilih (v nadaljnjem besedilu: uredba o komunikacijah) (v nadaljnjem besedilu: Komisija), ki se je nanašala na to, da je bila ta uredba v skladu z uredbo Komisije o komuniciranju (ki je bila v okviru uredbe o komunikaciji) (s tem, da je tožeča stranka)

Naslov: 6, Gurko str., Sofia 1000, Bolgarija
Kontakt preko e-pošte
Telefon: +35 92 949 27 23 Spletna stran

Najnovejše novice

EU39 dosega 70 % pokritosti FTTH/B po podatkih FTTH Sveta Evrope

Po podatkih panorame trga Fibre to the Home/B (FTTTH/B) je EU39 (27 držav članic EU, Združeno kraljestvo, 4 države SND, Islandija, Izrael, Severna Makedonija, Norveška, Srbija, Švica in Turčija) dosegla 70-odstotno stopnjo pokritosti FTTH/B, od septembra 2023 244 milijonov domov in 121 milijonov naročnikov FTTH/B.

Povezane vsebine

Širša slika

Širokopasovne povezave v državah EU

Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.

Glej tudi

Širokopasovna povezava na Švedskem

Švedski nacionalni širokopasovni načrt, sprejet leta 2016, ima vizijo popolnoma povezane Švedske in ima cilje tako za mobilno pokritost kot za visokohitrostne širokopasovne povezave za gospodinjstva in podjetja.

Širokopasovna povezava v Romuniji

Načrt Romunije za širokopasovne povezave se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot prvi korak k doseganju ciljev EU glede povezljivosti.

Širokopasovna povezava na Portugalskem

Cilj agende Portugalska Digital je razvoj digitalne infrastrukture, ki državljanom omogoča, da izkoristijo nove priložnosti, ki jih ponujajo tehnologije.

Širokopasovna povezava na Nizozemskem

Vsa gospodinjstva na Nizozemskem bi morala imeti možnost dostopa do širokopasovnih omrežij s hitrostjo najmanj 100 Mb/s, velika večina pa bi morala do leta 2023 izkoristiti 1 Gbps.

Širokopasovna povezava na Malti

Politika Malte na področju širokopasovnih povezav je tehnološko nevtralna in daje prednost konkurenčnemu tržnemu okolju.

Širokopasovna povezava v Luksemburgu

Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog v vladnem programu Luksemburga.

Širokopasovne povezave v Litvi

Litva namerava do leta 2027 zagotoviti 100 Mb/s za podeželska območja in podpreti cilje gigabitne družbe za leto 2025.

Širokopasovna povezava v Latviji

Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva doseči 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi na gigabitna, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.

Širokopasovna povezava v Italiji

Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave proti gigabitni družbi je zagotoviti gigabitno povezljivost za vse do leta 2026.

Širokopasovna povezava na Irskem

Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.

Širokopasovna povezava na Madžarskem

Cilj madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je doseči cilj, da bo do leta 2030 95 % gospodinjstev pokritih z gigabitnimi omrežji.

Širokopasovna povezava v Grčiji

Nacionalni načrt za širokopasovna omrežja za obdobje 2021–2027 spodbuja uporabo fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij in omrežij 5G. Grška digitalna transformacija Biblija 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe za leto...

Širokopasovna povezava v Nemčiji

Koalicijski sporazum iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija nemške zvezne vlade 2022 dajejo prednost nacionalni ponudbi omrežij FTTH in 5G.

Širokopasovna povezava v Franciji

Nacionalni širokopasovni program France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega omrežja za vse do leta 2025.

Širokopasovna povezava na Finskem

Finski organi podpirajo vzpostavitev optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za manj pokrita območja in svetovanje lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.

Širokopasovna povezava v Estoniji

Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.

Širokopasovna povezava na Danskem

Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami po vsej državi, podpirajo danske cilje glede širokopasovnih povezav. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju, in sicer z ustvarjanjem temeljev...

Širokopasovna povezava na Češkem

Nacionalni načrt za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobren marca 2021, opredeljuje strateški pristop Češke republike k izgradnji VHCN.

Širokopasovna povezava na Cipru

Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.

Širokopasovna povezava na Hrvaškem

Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav 2021–2027 je odziv na cilje evropske gigabitne družbe 2025 in delno na digitalne cilje za leto 2030.

Širokopasovna povezava v Belgiji

Belgijska širokopasovna strategija je vključena v širšo strategijo politike Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z znižanjem stroškov in...

Širokopasovna povezava v Avstriji

Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na ponudbo gigabitnih povezav (fiksnih in mobilnih) po vsej državi do leta 2030.