© GettyImages Blue Planet Studio
Kibernetski načrt bi moral ustreznim akterjem Unije (tj. posameznim subjektom in mrežam subjektov na ravni Unije) omogočiti, da razumejo, kako sodelovati in čim bolje izkoristiti razpoložljive mehanizme v celotnem življenjskem ciklu kriznega upravljanja. Njegov namen je pojasniti, kaj je kibernetska kriza in kaj sproži mehanizem za kibernetsko krizo na ravni Unije. Pojasnjuje uporabo razpoložljivih mehanizmov, kot je mehanizem za izredne kibernetske razmere, vključno s kibernetskovarnostno rezervo EU, pri pripravi na obvladovanje krize, ki je posledica kibernetskega incidenta velikega obsega, odzivanje nanjo in okrevanje po njej. Poleg tega je njegov cilj spodbujati bolj strukturirano sodelovanje med civilnimi in vojaškimi akterji, vključno s sodelovanjem z Organizacijo Severnoatlantske pogodbe (NATO), saj lahko obsežni kibernetski incidenti, ki prizadenejo civilno infrastrukturo Unije, na katero se opira vojska, aktivirajo tudi Natove mehanizme za odzivanje.
Kibernetski načrt je nezavezujoč instrument, ki opredeljuje posebne ukrepe za zadevne akterje v kibernetski krizi in ki lahko poveča splošno učinkovitost okvira za obvladovanje kibernetskih kriz. Posodablja načrt iz Priporočila Komisije (EU) 2017/1584 o usklajenem odzivu na velike kibernetske incidente in krize ter temelji na rezultatih in izkušnjah, pridobljenih pri vajah na ravni Unije od sprejetja navedenega priporočila.