The European Broadband Competence Offices Network Support Facility
V tem članku je proučeno, kako EU to podpira, zlasti s pobudami, kot so evropska mreža kompetenčnih uradov za širokopasovne povezave, pametna podeželska 21 in pametne vasi, pa tudi z vrsto instrumentov financiranja in ciljno usmerjenih politik.
Evropa se sooča z vrsto skorajšnjih in dolgoročnih izzivov. Najbolj kritične so podnebne spremembe, demokracija,izobraževanje, gospodarska recesija, migracije in energetska kriza. Za njihovo obravnavo v podeželskem okolju sta bistvenega pomenasodelovanje skupnosti ter posodobitev fizične in digitalne povezljivosti. To so predpogoji, na katerih je mogoče oblikovati številne pobude za izboljšanje, med drugim, dostopa do kakovostnih informacij in izobraževanja,socialnih in državnih storitev, usposabljanja, poklicnega razvoja in poslovnih priložnosti, mobilnosti in zdravstvenega varstva ter do inovativnih in trajnostnih pristopov na številnih področjih.
Take pobude niso ključne le za obnovo podeželskih skupnosti ter njihovo dolgoročnovitalnost in odpornost. Imajo tudi daljnoseženučinek in preobrazbo zunaj svojih skupnosti, tako za njihove države kot za Evropo kot celoto. Na podlagi tega jekoncept pametnih vasi pristop,ki stremi k trajnostnemu razvoju,ki ga vodi skupnost,z inovativnimi rešitvami na celosten način z izkoriščanjem različnih vrst socialnih, gospodarskih in okoljskih ukrepov v gospodarskih sektorjih.
„Naše podeželske skupnosti se v 21. stoletju soočajo s številnimiperečimitežavami, od prometa, izključenosti in omejenih storitev do podnebnih sprememb, odseljevanja in izseljevanja mladih. Te težave zahtevajo pametne rešitve na področjih, kot so izobraževanje, socialna vključenost, energija iz obnovljivih virov in hitra širokopasovna povezava, razvoj prometa in infrastrukture ter trajnostno kmetijstvo in podnebni ukrepi,“ je dejal Janusz Wojciechowski, evropski komisar za kmetijstvo, v video sporočilu med končno konferencoPametno podeželje 21, kije potekala 17. in 18. oktobra 2022 v Sopot-Gdansku na Poljskem.
Pametno podeželje 21 je pobuda EU, ki zdaj vstopa v drugo fazo kot pametno podeželje 27 ter spodbuja razvoj in izvajanje pristopov in strategij pametnih vasi v 17 podeželskih skupnostih po vsej Evropi v začetni fazi (2020–2022). Na podlagi tega je bilo izvedenih več uspešnih pobud, ki zajemajo vse prostore in orodja za sodelovanje skupnosti, regenerativno kmetijstvo, izboljšanje osnovnih storitev z digitalizacijo, pametno mobilnost, pametni turizem in vključevanje mladih. Primeri, predstavljeni med zaključno konferenco projekta, vključujejo:
- Pametna podeželska Ostana (Italija): programstalnega prebivališča in kraj skupnosti (vključno s sodelovnim prostorom, knjižnico, kulturnim centrom)
- Raudanmaa (Finska): pametna vasska dvorana in večpostrežni center
- Mukarov (Češka): digitalizacija komunalnih storitev, ravnanje z odpadki, udeležba državljanov in vključevanje mladih
- Torup’s (Danska): Spletnaplatforma Tols in talentov za podporo in spodbujanje trajnostnega načina izmenjave orodij in virov
- Alsunga (Latvija): razvoj turistične aplikacije, usposabljanje državljanov za ustanovitev malih podjetij ter aplikacija za razširjeno resničnost in senzorska postaja z vključevanjem mladih
- Sentviska Gora (Slovenija): medgeneracijski center
- Kythera (Grčija): pametni sistem kmetovanja in uvedba pametnih rešitev za kmetijstvo
Za te skupnosti je imelo izvajanje strategij in rešitev za pametne vasi preobrazbeni učinek, saj je izboljšalo priložnosti in življenjski standard za lokalne prebivalce ter privabilo obiskovalce in podjetja na njihova območja. Spoznanja iz te prve faze bodoskupaj s pilotnim projektom pametnihekološko-socialnih vasi temelj za pametno podeželje 27. Po preizkusu pristopa pametnih vasi s temi začetnimi projekti je novi cilj „pripraviti države članice in podeželske skupnosti na izvajanje skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020 ter drugih politik in pobud EU, ki bi lahko podprle nastanek dodatnih pametnih vasi po vsej Evropski uniji“.
EU poleg tega meni, da sta pametna vas in trajnostni razvoj podeželja ključna elementa za uresničitev dolgoročne vizije EU za podeželska območja in pakta za podeželje. Države članice, kot so Poljska, Finska in Avstrija, so v svoje strateške načrte SKP vključile koncept pametnih vasi.
Vendar je digitalna povezljivost, kot je priznano v LTVRA in kot je razvidno iz projektov Pametno podeželje 21, temeljni pogoj za take rešitve – in za doseganje primerljive kakovosti življenja na podeželskih območjih s kakovostjo življenja v mestih. Cilj LTVRA je, da bi širokopasovna povezava postala osnovna storitev, kot sta voda ali elektrika, kot je pojasnil Mario Milouchev, direktor za razvoj podeželja v Generalnem direktoratu Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja, v video intervjuju z mrežo BCO.
Pokritost sširokopasovnimi povezavami na podeželju, ki je dovolj kakovostna za sodobno uporabo, ostaja ovira za številna evropska podeželska območja. Kot je prikazano na spodnjem grafu, vskladu sporočilom o indeksu digitalnegagospodarstva in družbe (DESI) več kot 60 % podeželskih gospodinjstev še vedno ne oskrbujejozelovisokozmogljivih omrežij. To je več kot dvakrat toliko kot v mestnih območjih.
Slika 1 – V povprečju: pokritost fiksnega VHCN v EU (% gospodinjstev), 2014–2021 (Vir: Poročilo DESI za leto 2022)
Slika 2 – Po državah: pokritost fiksnega VHCN v EU (% gospodinjstev), sredi leta 2021 (Vir: Poročilo DESI za leto 2022)
Da bi premostila ta digitalni razkorak, zaradi katerega so podeželski državljani vse bolj prikrajšani, si je EU zastavila ambiciozne cilje glede širokopasovne povezljivosti:
- Do leta 2030: 1 Gb/s za vse in pokritost 5G na vseh poseljenih območjih
- Do leta 2025: 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi na 1 Gb/s za vsa gospodinjstva, in 1 Gb/s za vse šole, prometna vozlišča, glavne ponudnike javnih storitev in digitalno intenzivna podjetja
Največji izziv za premostitev digitalne vrzeli na podeželskih območjih je nedelovanje trga: najbolj prikrajšane skupnosti so najdražje, da se povežejo, in ne nudijo zadostnega poslovnega modela, ki bi upravičil posredovanje zasebnega sektorja.
EU in države članice so kot take predvidele vrsto ukrepov, financiranja in podpore za spodbujanje širokopasovnih projektov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.
Finančna sredstva EU za širokopasovne povezave
Da bi podprla javne in zasebne naložbe v širokopasovne povezave, je EU dala na voljo naslednja finančna orodja:
- Mehanizem za okrevanje in odpornost
- Evropski sklad za regionalni razvoj
- Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
- Sklad za pravični prehod
- Instrument za povezovanje Evrope – digitalno
- Sklad za širokopasovne povezave v Evropi
- Sklad InvestEU
Evropska mreža kompetenčnih uradov za širokopasovne povezave
Evropska mreža kompetenčnih uradov za širokopasovne povezave (v nadaljnjem besedilu: mreža BCO) je pobuda EU, ki združuje nacionalne in regionalne javne organe držav članic, pristojne za uvedbo širokopasovnih povezav, da bi si izmenjevali znanje in dobre prakse s kolegi, strokovnjaki in predstavniki Evropske komisije, da bi znotraj države vzpostavili zanesljivo širokopasovno povezljivost visoke hitrosti za vse državljane EU.
Zato si mreža BCO prizadeva tudi za izmenjavo informacij o financiranju širokopasovnih povezav in ponovljivih dobrih praksah potencialnim nosilcem širokopasovnih projektov, s posebnim poudarkom na podeželskih in oddaljenih skupnostih, kjer bo imela ponovitev uspešnih lokalno vodenih pobud zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju potrebne povezljivosti svojim prebivalcem in podjetjem. Taki primeri se izmenjujejo prek seznama videoposnetkov mreže BCO in publikacij, kot je priročnik za širokopasovne povezave za podeželje, ter prek evropskih nagrad za širokopasovne povezave in nagrad za spodbujanje podeželja.