Povzetek razvoja širokopasovnih povezav v Avstriji
Cilj avstrijske nacionalne širokopasovne strategije je popolna pokritost simetričnih gigabitnih povezav (fiksnih in mobilnih) po vsej državi do leta 2030. Odloči se za tržno usmerjeno vzpostavitev omrežja in namerava omejiti uporabo javnih sredstev na področja, kjer so nujno potrebna, zlasti za območja, ki imajo najmanj možnosti, da izkoristijo naložbe zasebnega sektorja. Novembra 2021 je začel veljati novi zakon o telekomunikacijah, ki temelji na Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah. Zakon je ključni steber za ustvarjanje naložbam prijaznega okolja za zasebni sektor.
Nacionalna strategija in politika širokopasovnih povezav
Pristojni organi
- Zvezno ministrstvo za finance (Bundesministerium für Finanzen) spodbuja digitalizacijo in digitalno preobrazbo v Avstriji; odgovoren je za izboljšanje okvirnih pogojev za digitalno preobrazbo ter za usklajevanje in izvajanje rešitev e-uprave.
- Kompetenčni urad za širokopasovnepovezave(Breitbandbüro) je del zveznega ministrstva za finance (Bundesministerium für Finanzen) in deluje kot nacionalni kompetenčni center za skupnosti, zvezne dežele in operaterje, da bi spodbujal postavitev širokopasovnih omrežij v Avstriji. Podpira zvezne države pri njihovem razvoju širokopasovnih povezav, vzpostavlja stike med lokalnimi organi in operaterji ter odgovarja na vprašanja skupnosti in državljanov.
- Avstrijski regulativni organ za radiodifuzijo in telekomunikacije RTR (Rundfunk- und Telekom Regulierungs-GmbH) deluje kot nacionalni regulativni organ za urejanje telekomunikacijskega trga.
Glavni cilji za razvoj širokopasovnih povezav
Avgusta 2019 je bila sprejetastrategija Avstrije za širokopasovne povezave 2030. Njegov cilj je popolna pokritost simetričnih gigabitnih povezav po vsej državi do leta 2030. Poleg dolgoročnega cilja strategija 2030 vključuje tudi pet konkretnih vmesnih ciljev:
- Faza 1: Popolna pokritost ultrahitrih širokopasovnih povezav (100 Mb/s) do konca leta 2020
- Faza 2: Uvedba 5G na trg v vseh glavnih mestih do konca leta 2020
- Faza 3: Avstrija kot pilotna država 5G do začetka leta 2021
- Faza 4: Storitve 5G na glavnih prometnih povezavah do konca leta 2023
- Faza 5: Nacionalne gigabitne povezave, vključno z nacionalno pokritostjo 5G, do konca leta 2025
Glavni ukrepi za razvoj širokopasovnih povezav
- Širokopasovni atlas je osrednja informacijska platforma o širokopasovni pokritosti v Avstriji. Uporaba zemljevidov, pokritost fiksnih in mobilnih širokopasovnih omrežij ter vsi financirani projekti širokopasovnih pobud so javno dostopni. Vsi podatki iz širokopasovnega atlasa so na voljo za prenos na Open Data Austria.
- Forum Mobile Communication (FMK) upravlja kartiranje infrastrukture oddajnikov (Senderkataster), ki zajema mobilne in radijske oddajnike.
- RTR Netztest obvešča uporabnike o trenutni kakovosti storitev (vključno s prenosom, prenosom, pingom, močjo signala) njihove internetne povezave. Poleg tega je mogoče dostopati do prikaza zemljevidov in statističnih podatkov o prejšnjih testih.
- Ustanovljena je bila projektna skupina za internetno infrastrukturo Avstrija 2030 (Plattform für Infrastrukturausbau PIA 2030), da bi pospešila uvajanje VHCN. Projektna skupina bo usklajevala interakcijo med zvezno vlado, državami, občinami, mesti, javnostjo, organi in zasebnim sektorjem ter pomagala pri nadaljnjem razvoju pravnih, regulativnih in tehničnih ukrepov v okviru postavitve širokopasovnih povezav.
- Časovni načrt za izvajanje nabora orodij za povezljivost: Avstrija je napovedala načrte za obravnavo decentraliziranega postopka izdajanja dovoljenj – pristojnosti so razdeljene med zvezne, državne in lokalne organe. Nekateri obravnavani ukrepi so (i) uvedba izvzetij iz dovoljenj, (ii) hitri postopki in (iii) spodbujanje uporabe obstoječih lažjih postopkov za izdajo dovoljenj pri vseh odgovornih deležnikih ter digitalna upravna platforma.
Nacionalni finančni instrumenti za širokopasovne povezave
Pobuda Širokopasovna Avstrija 2020
Od leta 2015 s podporo programov državne pomoči, ki uporabljajo sredstva iz preteklih dražb spektra 4G (prva digitalna dividenda), številni zasebni operaterji in skupnosti vlagajo v optična vlakna doma:
- 500+ prejemnikov sredstev v 1 500+ projektih z 1,1 milijarde EUR v obveznostih za financiranje (državna, zvezna in EKSRP sredstva),
- Ustanovljenih je bilo šest podjetij v lasti zvezne države,
- Vlagatelji tveganega kapitala so vstopili na avstrijski trg telekomunikacij,
- Več kot 1,1 milijona državljanov bo imelo koristi v približno 1 500 od 2.100 občin,
- V okviru programa BBA 2020 Connect bo z vlakni povezanih več kot 300 šol in 100 MSP.
Pobuda Širokopasovna Avstrija 2030
Aprila 2021 je vlada napovedala, da bo 1,4 milijarde EUR vloženih v uporabo optičnih vlaken v manj pokritih regijah. Sredstva izhajajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost (891 milijonov EUR), prihodkov od dražb spektra 5G (389 milijonov EUR) in dodatnih 166 milijonov EUR iz nacionalnega proračuna. Ta ukrep obravnava avstrijski zaostanek pri uvajanju podeželskih gigabitnih dostopovnih omrežij ter tako podpira cilje avstrijske strategije za širokopasovne povezave do leta 2030 in gigabitne cilje EU.
Načrt za okrevanje in odpornost (RRF)
Povezljivost se obravnava s podpiranjem širokega uvajanja dostopovnih omrežij, ki omogočajo gigabitno zmogljivost, in predstavlja največji delež odhodkov načrta, povezanih z digitalno tehnologijo, ob priznavanju potrebe po povečanju pokritosti s fiksnimi VHCN na podeželskih območjih. Sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost bodo podprla uvedbo gigabitnih dostopovnih omrežij za 200 000 gospodinjstev (s skupno pokritostjo 50 % gospodinjstev) s proračunom v višini 891 milijonov EUR. Skupna vrednost načrta za okrevanje in odpornost Avstrije je 4,5 milijarde EUR.
Podatki o razvoju širokopasovnih povezav in tehnologijah v Avstriji
Za najnovejše podatke o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in penetracijah, pokritosti različnih širokopasovnih tehnologij in stroških preverite poročila iz preglednice in poročila o državah indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).
Dodelitve spektra za brezžične širokopasovne povezave
Za podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra se posvetujte z Evropskim observatorijem 5G.
Nacionalne publikacije in dokumenti za medije
Angleščina
- Študija o nacionalnih širokopasovnih načrtih
- Vodnik za visokohitrostne širokopasovne naložbe
- Poročila o širokopasovni povezljivosti in analize
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi
- Študija o širokopasovni pokritosti v Evropi
Nemščina
- Breitbandstrategie 2030
- Breitband in Österreich – Evaluierungsbericht 2020
- Studie Odprti dostop Netze für Österreich
- Breitbandstrategie Burgenland 2030
- Breitbandinfrastruktur für das Bundesland Kärnten
- NÖ Breitbandstrategie
- Breitbandbüro Oberösterreich
- Breitbandausbau v Salzburgu
- Breitband Initiative Steiermark
- Breitbandförderungsprogramm Tirol
- Breitband Vorarlberg
Kontaktni podatki
Kompetenčni urad za širokopasovne povezave pri Ministrstvu za finance – telekomunikacijska politika in IKT-infrastruktura
Kontakt preko e-poštnega naslova: Radetzkystraße 2, 1030 Dunaj, Avstrija Telefon: +43 1 51433 506929 Obiščite spletno stran
Zvezno ministrstvo za finance (Bundesministerium für Finanzen)
Kontakt preko e-poštnega naslova: Johannesgasse 5, 1010 Dunaj, Avstrija Telefon: +43 1 51433–0 Obiščite spletno stran
Avstrijski regulativni organ za radiodifuzijo in telekomunikacije (Rundfunk & Telekom Regulierungs-GmbH (RTR))
Kontakt preko e-poštnega naslova: Mariahilfer Straße 77–79, 1060 Dunaj, Avstrija Telefon: +43 1 58058 0 Obiščite spletno stran
Najnovejše novice
Povezane vsebine
Širša slika
Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Digitalna povezljivost in uvedba 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende 2025.
Cilji Slovenije na področju širokopasovnih povezav so v skladu s cilji gigabitne družbe.
Slovaška si je zastavila dolgoročni cilj, da do leta 2030 vsem gospodinjstvom zagotovi dostop do ultrahitrega interneta.
Načrt Romunije za širokopasovne povezave se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot prvi korak k doseganju ciljev EU glede povezljivosti.
Cilj agende Portugalska Digital je razvoj digitalne infrastrukture, ki državljanom omogoča, da izkoristijo nove priložnosti, ki jih ponujajo tehnologije.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Vsa gospodinjstva na Nizozemskem bi morala imeti možnost dostopa do širokopasovnih omrežij s hitrostjo najmanj 100 Mb/s, velika večina pa bi morala do leta 2023 izkoristiti 1 Gbps.
Politika Malte na področju širokopasovnih povezav je tehnološko nevtralna in spodbuja konkurenčno tržno okolje.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog v vladnem programu Luksemburga.
Litva namerava do leta 2027 zagotoviti 100 Mb/s za podeželska območja in podpreti cilje gigabitne družbe 2025.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave proti gigabitni družbi je zagotoviti gigabitno povezljivost za vse do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Namen osnutka madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je doseči cilj, da se do leta 2030 doseže 95 % gospodinjstev, ki jih pokrivajo gigabitna omrežja.
Grška digitalna preobrazba Svetega pisma 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe 2025.
Koalicijski sporazum iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija nemške zvezne vlade 2022 dajejo prednost nacionalni ponudbi omrežij FTTH in 5G.
Nacionalni širokopasovni program France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega omrežja za vse do leta 2025.
Finski organi dajejo prednost vzpostavitvi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za premalo pokrita območja in svetovanjem lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami na nacionalni ravni, podpirajo danske cilje na področju širokopasovnih povezav. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju z ustvarjanjem temeljev...
Nacionalni načrt za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobren marca 2021, opredeljuje strateški pristop Češke republike k izgradnji VHCN.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav 2021–2027 je odziv na cilje evropske gigabitne družbe 2025 in delno na digitalne cilje za leto 2030.
Nacionalni načrt za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Strategija Belgije za širokopasovne povezave je vključena v širšo strategijo politike Digital Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostale bele lise, kjer storitve visoke hitrosti niso na voljo. Belgija z znižanjem stroškov...