Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na oskrbo z gigabitnimi povezavami (fiksnimi in mobilnimi) po vsej državi do leta 2030.
Povzetek razvoja širokopasovnih povezav v Avstriji
Cilj avstrijske nacionalne širokopasovne strategije je popolna pokritost s simetričnimi gigabitnimi povezavami (fiksnimi in mobilnimi) po vsej državi do leta 2030. Odloča se za tržno usmerjeno postavitev omrežja in namerava omejiti uporabo javnih sredstev na področja, kjer so nujno potrebna, zlasti na območja z najmanjšimi možnostmi za izkoriščanje naložb zasebnega sektorja. Novembra 2021 je začel veljati novi zakon o telekomunikacijah, ki temelji na Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah. Zakon je ključni steber za ustvarjanje naložbam prijaznega okolja za zasebni sektor.
Nacionalna strategija in politika na področju širokopasovnih povezav
Pristojni organi
- Zvezno ministrstvo za finance (Bundesministeriumfür Finanzen)spodbuja digitalizacijo in digitalno preobrazbo v Avstriji. Odgovoren je za izboljšanje okvirnih pogojev za digitalno preobrazbo ter usklajevanje in izvajanje rešitev e-uprave.
- Kompetenčni urad za širokopasovne povezave (Breitbandbüro)je del zveznega ministrstva za finance (Bundesministerium für Finanzen) in deluje kot nacionalni kompetenčni center za skupnosti, zvezne dežele in operaterje, da bi spodbujal postavitev širokopasovnih omrežij v Avstriji. Podpira zvezne države pri razvoju širokopasovnih povezav, vzpostavlja stike med lokalnimi organi in operaterji ter odgovarja na vprašanja skupnosti in državljanov.
- Avstrijski regulativni organ za radiodifuzijo in telekomunikacije RTR (Rundfunk-und Telekom Regulierungs-GmbH)deluje kot nacionalni regulativni organ za urejanje trga telekomunikacij.
Glavni cilji razvoja širokopasovnih povezav
Avstrijska strategija za širokopasovne povezave do leta 2030 je bila sprejeta avgusta 2019. Njegov cilj je popolna pokritost simetričnih gigabitnih povezav po vsej državi do leta 2030. Poleg dolgoročnega cilja strategija 2030 vključuje tudi pet konkretnih vmesnih ciljev:
- Faza 1: Popolna pokritost z ultrahitrimi širokopasovnimi povezavami (100 Mb/s) do konca leta 2020
- Faza 2: Uvedba 5G na trg v vseh glavnih mestih do konca leta 2020
- Tretja faza: Avstrija kot pilotna država 5G do začetka leta 2021
- Četrta faza: Storitve 5G na večjih prometnih povezavah do konca leta 2023
- Faza 5: nacionalne gigabitne povezave, vključno s pokritostjo 5G po vsej državi, do konca leta 2025;
Digitalna povezljivost je ena od osrednjih točk zakona o digitalni Avstriji, tj. digitalnega delovnega programa zvezne vlade. Cilj je, da bi bile fiksne in mobilne gigabitne povezave na voljo po vsej državi na področju komunikacijske infrastrukture do leta 2030.
Glavni ukrepi za razvoj širokopasovnih povezav
- Širokopasovni atlas je osrednja informacijska platforma o širokopasovni pokritosti v Avstriji. Z uporabo zemljevidov so pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi omrežji ter vsi financirani projekti širokopasovnih pobud javno dostopni. Vsi podatki iz širokopasovnega atlasa so na voljo za prenos na spletišču Open Data Austria.
- Forum za mobilne komunikacije (FMK) upravlja kartiranje infrastrukture oddajnika (Senderkataster), ki zajema mobilne in radijske oddajnike.
- RTR Netztest obvešča uporabnike o trenutni kakovosti storitev (vključno z nalaganjem, prenosom, pingom, močjo signala) njihove internetne povezave. Poleg tega je mogoče dostopati do zemljevida in statističnih podatkov prejšnjih testov.
- Za pospešitev uvajanja zelo visokozmogljivih omrežij je bila ustanovljena projektna skupina, tj. platforma Internet Infrastructure Austria 2030 Platform (Plattform für Infrastrukturausbau PIA 2030). Projektna skupina bo usklajevala sodelovanje med zvezno vlado, državami, občinami, mesti, javnostjo, organi in zasebnim sektorjem ter pomagala pri nadaljnjem razvoju pravnih, regulativnih in tehničnih ukrepov v okviru uvajanja širokopasovnih povezav.
- Časovni načrt za izvajanje nabora orodij za povezljivost: Avstrija je napovedala načrte za obravnavo decentraliziranega postopka izdajanja dovoljenj – pristojnosti so razdeljene med zvezne, državne in lokalne organe. Nekateri od obravnavanih ukrepov so (i) uvedba izjem od dovoljenj, (ii) hitri postopki in (iii) spodbujanje uporabe obstoječih enostavnejših postopkov za izdajo dovoljenj z vsemi odgovornimi deležniki ter digitalna upravna platforma.
Nacionalni finančni instrumenti za širokopasovne povezave
Pobuda Širokopasovne povezave Avstrija 2020
Od leta 2015 številni zasebni operaterji in skupnosti s podporo programov državne pomoči, ki uporabljajo sredstva iz prihodkov preteklih dražb spektra 4G (prva digitalna dividenda), vlagajo v optična vlakna do doma:
- 500+ prejemnikov sredstev v več kot 1500 projektih z 1,1 milijarde EUR finančnih obveznosti (država, zvezne države in EKSRP),
- Ustanovljenih je bilo šest podjetij v državni lasti,
- Tvegani kapitalisti so vstopili na avstrijski telekomunikacijski trg,
- Več kot 1,1 milijona prebivalcev bo imelo koristi v približno 1 500 od 2 100 občin,
- V okviru programa BBA 2020 Connect bo več kot 300 šol in 100 MSP povezanih z optičnimi vlakni.
Pobuda Širokopasovne povezave Avstrija 2030
Aprila 2021 je vlada napovedala, da bo 1,4 milijarde EUR vloženih v uvajanje optičnih vlaken v manj pokritih regijah. Sredstva izhajajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost (891 milijonov EUR), prihodkov od dražb spektra 5G (389 milijonov EUR) in dodatnih 166 milijonov EUR iz nacionalnega proračuna. Ta ukrep odpravlja avstrijski zaostanek pri uvajanju gigabitnih dostopovnih omrežij na podeželju ter zato podpira cilje avstrijske strategije za širokopasovna omrežja do leta 2030 in gigabitne cilje EU.
Načrt za okrevanje in odpornost
Povezljivost se obravnava s podpiranjem široke uvedbe gigabitno zmogljivih dostopovnih omrežij in predstavlja največji delež odhodkov načrta, povezanih z digitalnimi tehnologijami, pri čemer se priznava potreba po povečanju pokritosti s fiksnimi zelo visokozmogljivimi omrežji na podeželskih območjih. Sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost bodo podprla uvedbo gigabitnih dostopovnih omrežij za 200 000 gospodinjstev (skupna pokritost 50 % gospodinjstev) s proračunom v višini 891 milijonov EUR. Skupna vrednost avstrijskega načrta za okrevanje in odpornost je 4,5 milijarde EUR.
Podatki o širokopasovnem razvoju in tehnologijah v Avstriji
Najnovejši podatki o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in gostotah ter pokritosti z različnimi širokopasovnimi tehnologijami so na voljo v poročilih za posamezne države v okviru indeksa digitalnega gospodarstva in amp; družbe (DESI).
Dodelitev spektra za brezžične širokopasovne povezave
Podrobnejše informacije o usklajenih dodelitvah spektra so na voljo v poročilu evropske opazovalnice za 5G.
Publikacije in dokumenti za medije na nacionalni ravni in ravni EU
angleščini
- Priročnik za naložbe v širokopasovne povezave
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi v letu 2022
- Študija o nacionalnih načrtih za širokopasovne povezave v EU-27
- Poročila in analize o širokopasovni povezljivosti
nemščini
- Strategija za širokopasovni dostop do leta 2030
- Akt o digitalni Avstriji
- Breitband v Österreichu – Evaluierungsbericht 2022
- Študijski program Odprti dostop Netze für Österreich
- Breitbandstrategie Gradiščanska 2030
- Breitbandinfrastruktur für das Bundesland Kärnten
- NÖ Breitbandstrategija
- Breitbandbüro Oberösterreich
- Breitbandausbau v Salzburgu
- Breitbandinitiative Štajerska
- Breitbandförderungsprogramm Tirol
- Breitband Vorarlberg
Kontaktni podatki
Kompetenčni urad za širokopasovne povezave Ministrstva za finance – telekomunikacijska politika in infrastruktura IKT
Kontakt preko e-poštnega
naslova: Radetzkystraße 2, 1030 Dunaj, Avstrija
Telefon: +43 1 51433 506929
Obiščite spletno stran
Zvezno ministrstvo za finance (Bundesministerium für Finanzen)
Kontakt preko e-poštnega
naslova: Johannesgasse 5, 1010 Dunaj, Avstrija
Telefon: +43 1 51433-0
Obiščite spletno stran
Avstrijski regulativni organ za radiodifuzijo in telekomunikacije (Rundfunk & Telekom Regulierungs-GmbH (RTR))
Kontakt preko e-poštnega
naslova: Mariahilfer Straße 77-79, 1060 Dunaj, Avstrija
Telefon: +43 1 58058 0
Obiščite spletno stran
Zadnje novice
Povezane vsebine
Širša slika
Najnovejše informacije o razvoju širokopasovnih povezav v posameznih državah ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Švedski nacionalni načrt za širokopasovne povezave, sprejet leta 2016, ima vizijo popolnoma povezane Švedske ter cilje glede pokritosti z mobilnimi omrežji in visokohitrostnih širokopasovnih povezav za gospodinjstva in podjetja.
Digitalna povezljivost in uvedba 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende.
Slovenija se pri razvoju širokopasovnih omrežij odloča za tehnološko nevtralnost in tržno dinamiko, zlasti konkurenco na področju infrastrukture in storitev.
Slovaška si je zastavila dolgoročni cilj, da bo do leta 2030 vsem gospodinjstvom zagotovila dostop do ultrahitrega interneta.
Romunija se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot korak k doseganju ciljev povezljivosti EU.
Agenda Portugal Digital in nacionalna strategija za povezljivost v zelo visokozmogljivih elektronskih komunikacijskih omrežjih za obdobje 2023–2030 oblikujeta razvoj digitalne infrastrukture na Portugalskem.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave do leta 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Razširitev zanesljive in močne digitalne infrastrukture ter odprava digitalnega razkoraka sta v središču politik digitalne infrastrukture na Nizozemskem.
Malteška širokopasovna politika je tehnološko nevtralna in daje prednost konkurenčnemu tržnemu okolju.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog luksemburškega vladnega programa.
Litva namerava do leta 2027 podeželskim območjem zagotoviti hitrosti 100 Mb/s in podpreti cilje gigabitne družbe za leto 2025.
Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva za hitrosti 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi v gigabitne, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave je vsem zagotoviti gigabitno povezljivost do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Cilj madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2022–2030 je doseči cilj, da bi bilo do leta 2030 95 % gospodinjstev pokritih z gigabitnimi omrežji.
Nacionalni načrt za širokopasovne povezave za obdobje 2021–2027 spodbuja uporabo fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij in omrežij 5G. Grška Biblija o digitalni preobrazbi za obdobje 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe...
Koalicijski sporazum nemške zvezne vlade iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija iz leta 2022 dajejo prednost nacionalni oskrbi z omrežji FTTH in 5G.
Finski organi dajejo prednost uvedbi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za slabo pokrita območja in svetovanja lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami po vsej državi, podpirajo danske širokopasovne cilje. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju, in sicer z vzpostavitvijo temeljev, na katerih bi...
V nacionalnem načrtu za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobrenem marca 2021, je opredeljen strateški pristop Češke republike k izgradnji zelo visokozmogljivih omrežij.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav za obdobje 2021–2027 ustreza ciljem evropske gigabitne družbe za leto 2025 in delno digitalnim ciljem za leto 2030.
Nacionalni načrt širokopasovne infrastrukture za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Belgijska strategija za širokopasovne povezave je vključena v širšo strategijo politike, imenovano Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z...