Skip to main content
Shaping Europe’s digital future

Študija o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence v EU

  • REPORT / STUDY
  • Objava 11 avgust 2026

Evropska komisija je leta 2024 zaprosila za študijo, da bi zbrala empirične dokaze za oceno sedanjih in prihodnjih zahtev EU glede infrastrukture za računalništvo v oblaku in umetno inteligenco.

A glowing digital network with icons overlays a nighttime city skyline by the water.
GettyImages ©metamorworks

Študijo so izvedli Technopolis, Wavestone, STL Partners, Kappa Research, Timelex in Open Forum Europe. Njene ugotovitve so bile upoštevane v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem oceni učinka predloga akta o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence (CADA), ki je bil sprejet 3. junija 2026.

Študija na splošno obravnava vrzeli v znanju z zbiranjem dokazov o trenutnem razvoju, trendih, ovirah, izzivih in priložnostih za razvoj računalništva v oblaku v državah članicah EU. Komisijo podpira pri opredelitvi in količinski opredelitvi obstoječih zmogljivosti in prihodnjega povpraševanja po storitvah v oblaku za splošne namene in računalništvu v oblaku, optimiziranem za umetno inteligenco, vključno s porabo energije. 

Študija zagotavlja celovit pregled:

  • Čezmejne ovire za zagotavljanje storitev v oblaku
  • prakse vezanosti na ponudnika znotraj sklada za računalništvo na področju umetne inteligence
  • tveganja, ki izhajajo iz zakonov tretjih držav z ekstrateritorialnimi učinki
  • postopki za izdajo dovoljenj za podatkovne centre
  • finančne in davčne spodbude
  • omejitve, povezane z energetskimi omrežji in drugimi kritičnimi viri, kot je voda
  • pobude za izboljšanje dostopa do kapitala za širitev podatkovnih centrov
  • prizadevanja javnega sektorja za spodbujanje sprejemanja odprtokodnih rešitev

Poleg tega so v študiji opredeljeni glavni izzivi v ekosistemu EU za računalništvo v oblaku in umetno inteligenco:

  • omejena in geografsko koncentrirana razpoložljivost računalniških zmogljivosti v EU
  • odvisnost EU od storitev računalništva v oblaku in umetne inteligence, ki jih zagotavljajo neevropski dobavitelji.

V poročilu so nadalje analizirani temeljni dejavniki teh težav in predstavljene različne možnosti politike, ki odražajo različne ravni posredovanja EU. V študiji je za vsako ugotovljeno težavo ocenjen osnovni scenarij skupaj s tremi sklopi možnosti politike, od katerih vsak vključuje več ukrepov politike. Te možnosti se ocenijo z monetizirano analizo stroškov in koristi ter dopolnijo z analizo odločanja na podlagi več meril, ki temelji na treh metodoloških pristopih. Ta analiza kaže trdnost najprimernejše možnosti politike.

Preberite študijo in povzetek.