Prva je bila 5. maja v sklopu petih delavnic o izmenjavi podatkov med podjetji in državnimi upravami v mestih, na katerih so mesta v EU začela odprto razpravo med sorodnimi akterji o njihovih izkušnjah pri izmenjavi podatkov med podjetji in državnimi upravami ter o tem, kako te prakse razširiti v mestih in regijah po vsej Evropi. Na delavnici je sodelovalo več kot 30 predstavnikov mest EU in predstavnikov različnih služb Evropske komisije, vodila pa jo je Federica Bordelot iz Eurocities.
Federica Bordelot je poudarila vse večjo potrebo mest in skupnosti po dostopu do zasebnih podatkov za oblikovanje novih politik in zagotavljanje visokokakovostnih storitev državljanom. Poudarila je tudi, da je treba okrepiti dobre prakse. Skupnost Living-in.eu, ki združuje več kot 90 mest, regij in skupnosti ter podpornike za razširitev digitalnih rešitev v mestih, si prizadeva podpreti mesta pri tem. Poleg upravljanja in podpore jasnemu regulativnemu okviru je potreben tudi jasen regulativni okvir.
Johan Bodenkamp, GD CNECT, Evropska komisija, je predstavil okvir politike. Komisija izvaja različne pobude za olajšanje prostega pretoka podatkov na podlagi vrednot EU ter poštenih in jasnih pravil, kot je določeno v evropski strategiji za podatke. O številnih zakonodajnih instrumentih potekajo pogajanja ali pa so v pripravi. Ti vključujejo akt o upravljanju podatkov, akt o digitalnih trgih, izvedbeni akt o naborih podatkov visoke vrednosti in prihodnji akt o podatkih, o katerih se bo kmalu začelo javno posvetovanje. Komisija bo podprla tudi vzpostavitev sektorskih podatkovnih prostorov na prednostnih področjih. Za mesta bo zelo pomemben podatkovni prostor za podnebno nevtralne in pametne skupnosti (del podatkovnega prostora EU za zeleni dogovor). Podatkovni prostori bodo omogočili dostop do podatkov in njihovo uporabo v skladu z dogovorjenimi pravili.
Marina Micheli, JRC, Evropska komisija, je predstavila študijo, ki je bila izvedena v okviru projekta DigiTranscope za opredelitev in analizo obstoječih modelov izmenjave podatkov v mestih. Opredeljeni modeli za souporabo podatkov med podjetji in državnimi upravami so vključevali donatorstvo podatkov, javno naročanje, nabore podatkov in pogodbene klavzule. Predstavila je prednosti in izzive, povezane z vsakim od njih, ter ovire za njihovo širitev na evropski ravni.
Mesto Amsterdam van der Lans je poudarilo, da so organizacijski, pravni in kulturni izzivi, ne pa tehnične težave, največje ovire za večjo souporabo podatkov med podjetji in državnimi upravami. Potrebni so ustrezno upravljanje (z zmožnostjo obsega), upravljanje sprememb, politična in finančna podpora ter jasen regulativni okvir. Čeprav imajo lokalne oblasti na voljo ogromne količine naborov podatkov, so ti običajno statični in zato niso posodobljeni ter se razlikujejo po kakovosti. Govoril je o koristnosti nekaterih vrst podatkov, ki jih hranijo podjetja platformnega gospodarstva, za mesta in o tem, kako je lahko izmenjava podatkov z njimi vzajemno koristna.
Pri sodelovanju s podjetji se pojavljajo nekateri izzivi. Podjetja, ki delajo v okviru poslovanja med podjetji, se morda ne zavedajo posebnih potreb javne uprave. Morda ne poznajo lokalnega, nacionalnega ali evropskega pravnega okvira. Delovne metode so lahko različne, z določenimi pričakovanji glede prožnosti in odzivnosti. RON je predstavila poglobljeno študijo primera o izmenjavi podatkov med podjetji in državnimi upravami o zaprtju predorov za boljše upravljanje prometa. Te izkušnje so privedle tudi do razširitve z nacionalno mrežo nizozemskih mest, ki deluje kot posrednik ali podatkovno vozlišče in izmenjuje podatke v obeh smereh s subjekti zasebnega sektorja.
Alessandra Barbieri in Chiara Lorenzini, mesto Firence, sta predstavila izkušnje Firence z združevanjem različnih akterjev v kontekstu pametnih mest, da se omogoči izmenjava podatkov z vzpostavitvijo „pametne mestne kontrolne sobe“ (SCCR). SCCR združuje izvajalce storitev (mesto, policijo, upravljanje parkirišč in cest, javni prevoz in komunalne storitve) in ponudnike storitev (prevoznike mobilnosti, taksi službe, turistične avtobusne družbe, logistične prevoznike itd.). Pogodbenici si izmenjujeta podatke na podlagi kombinacije pogodbenih obveznosti za ponudnike storitev (z regijo Toskano ali mestom Firence) in medsebojnih sporazumov o souporabi podatkov s platformnimi podjetji. Predstavljeni so bili konkretni primeri uporabe v zvezi s sektorjem mobilnosti ter opredeljeni izzivi in omejitve.
Potekala je razprava, v kateri je bil poudarjen pomen partnerstva: dvostranska partnerstva med mesti in podjetji, večstranska partnerstva, pri katerih se podatki izmenjujejo med vsemi, ki sodelujejo v partnerstvu, in partnerstva med mesti, ki si skupaj prizadevajo za večjo izmenjavo podatkov med podjetji in državnimi upravami.
Informacije o registraciji in datumih prihodnjih delavnic so na voljo tukaj.
Naslednja delavnica bo 19. maja od 10.00 do 11.30 po srednjeevropskem času in bo osredotočena na izmenjavo podatkov v sektorju mobilnosti.
Agenda za delavnico 19. maja z naslovom Na poti k zelenim, pametnim in cenovno dostopnim storitvam mobilnosti v mestih in skupnostih:
- Dobrodošlica in uvod moderatorke – Federice Bordelot, politične svetovalke, Eurocities
- Za zelene, pametne in cenovno dostopne storitve mobilnosti v mestih in skupnostih: izkušnje, pridobljene pri izmenjavi podatkov o mobilnosti med podjetji in državnimi upravami
- Primer uporabe iz mesta Barcelona
- Primer uporabe mesta Lizbona
- Primer uporabe iz mesta Plsen
- Vprašanja in odgovori
- Sklep in naslednji koraki