Prvi del obravnava morebitno uporabo novih tehnologij za izboljšanje upravljanja podatkov, povezanih z avtorsko zaščitenimi vsebinami, v evropskih ustvarjalnih sektorjih, zlasti v spletnem okolju. V njem so opisane tekoče pobude, opredeljeni izzivi pri upravljanju podatkov o avtorskih pravicah v ustvarjalnih sektorjih ter pregledana vloga tehnologije pri upravljanju pravic, licenciranju ter zbiranju in razdeljevanju nadomestil. Opredeljuje tudi možnosti za ozaveščanje o pomenu (meta)podatkov in povečanje interoperabilnosti med sektorji. Ta del študije je izvedel Philippe Rixhon ob podpori Floriana Bergerja (skupina Technopolis) in Alfreda Radauerja (Univerza uporabnih znanosti v Kremsu). Ekipi so svetovali strokovnjaki iz glasbenega, filmskega in založniškega sektorja, ki so delovali kot zvočna deska za projekt, sestavljali pa so jo Piero Attanasio, Chris Cooke in Sten Saluveer. Dodatno podporo sta zagotovila tudi Fabian Waiblinger in Dominik Beckers (skupina Technopolis).
V drugem delu je predstavljena uporaba rešitev umetne inteligence v štirih ustvarjalnih sektorjih (vizualna umetnost, glasba, avdiovizualno področje in film, igre), preden se preučijo morebitna nova pravna vprašanja v zvezi z interakcijo s pravnim okvirom za avtorske pravice. Kaže, da se zanašanje na te rešitve povečuje, čeprav se stopnja sprejemanja rešitev umetne inteligence med sektorji močno razlikuje. Študija za nadaljnjo razpravo obravnava različne možnosti za reševanje teh vprašanj z dveh vidikov: vhodni in izhodni del proizvodne verige umetne inteligence. Ta del študije so izvedli Alain Strowel (UCLouvain), Sari Depreeuw (Crowell & Moring LLP), Luc Desaunettes-Barbero (UCLouvain) in María del Carmen Calatrava Moreno (skupina Technopolis).
Študija dopolnjuje še eno študijo o izzivih in priložnostih umetne inteligence v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ki obravnava bolj praktične poslovne priložnosti.