V razpravah so sodelovali ustrezni deležniki, kot so podpisniki kodeksa ravnanja glede dezinformacij (spletne platforme, trgovinska združenja, ki zastopajo industrijo oglasov, in oglaševalci), akademski raziskovalci, preverjevalci dejstev, skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA), evropska opazovalnica digitalnih medijev (EDMO) in organizacije civilne družbe.
Na sestankih so zainteresirane strani razpravljale o tem, katera področja kodeksa bi bilo treba okrepiti in kako bi lahko smernice prispevale k temu, da bi kodeks postal trdnejši instrument, ki bi temeljil na jasnih zavezah in bi zanj veljal ustrezen nadzorni mehanizem. Smernice bodo vzpostavile tudi most do akta o digitalnih storitvah in prihodnje zakonodaje o sponzoriranih političnih vsebinah. Kodeks bi se moral razviti v koregulativni instrument v okviru akta o digitalnih storitvah, ki za zelo velike spletne platforme prinaša pravno zavezujoče obveznosti glede ocene tveganja in zmanjševanja tveganja.
Razprava je temeljila na vprašanjih, opredeljenih v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo, oceni kodeksa ravnanja glede dezinformacij in izkušnjah, pridobljenih z delovanjem kodeksa v zvezi z dezinformacijami v zvezi s COVID-19:
- okrepiti celovitost spletnih storitev,
- krepitev vloge potrošnikov,
- omejiti monetizacijo dezinformacij
- zagotavljanje dostopa do podatkov za raziskovalne namene
- okrepiti odprto in nediskriminatorno sodelovanje med platformami, akademskimi raziskovalci in preverjevalci dejstev.
Ključni področji razprav sta bila tudi zasnova in izvajanje zanesljivega spremljanja kodeksa na podlagi jasnih ključnih kazalnikov uspešnosti.
Podroben povzetek sestankov vsebuje pregled tem, o katerih se je razpravljalo, in stališč, ki so jih zainteresirane strani izrazile na sestankih.