Evropska komisija je 10. januarja 2022 organizirala okroglo mizo izvršnih direktorjev o polprevodnikih. Dogodek sta gostila izvršna podpredsednica za Evropo, pripravljeno na digitalno dobo, Margrethe Vestager in komisar za notranji trg Thierry Breton.
Evropa je v preteklem letu doživela motnje v oskrbi s čipi, kar je povzročilo pomanjkanje v več gospodarskih sektorjih, kar bi lahko imelo resne družbene posledice.
S pospeševanjem digitalne preobrazbe se bo povečalo povpraševanje po polprevodnikih. Do leta 2030 naj bi se svetovni trg čipov podvojil. Če ne bodo sprejeti nobeni ukrepi, lahko še naprej prihaja do pomanjkanja. Vendar ne gre le za ponudbo in povpraševanje. Vsa sodobna gospodarstva uvajajo ukrepe za povečanje odpornosti polprevodniškega ekosistema v svojih državah.
Okrogla miza izvršnih direktorjev je bila organizirana v okviru priprave evropskega akta o čipih, ki ga je predsednica Ursula von der Leyen napovedala v svojem govoru o stanju v Uniji 15. septembra 2021. Z evropskim aktom o čipih namerava Evropa predlagati skladno evropsko vizijo in strategijo, ki bosta zagotovila okvir za preprečevanje tekmovanja nacionalnih javnih subvencij, razdrobljenost enotnega trga ter trdno umestitev Evrope in njenih sredstev v svetovno geopolitično okolje.
Evropa ima močan tržni položaj na posebnih področjih, kot so močnostna elektronika, industrijska avtomatizacija in proizvodnja opreme, proizvodnja analognih čipov in tehnologija nizke porabe, kot je FDSOI. Evropa je dom vodilnih raziskovalnih in tehnoloških organizacij v svetu.
Vendar ima Evropa v vrednostni verigi nekaj kroničnih šibkih točk, na primer močno odvisnost od proizvodnje, pakiranja, preskušanja in sestavljanja čipov v vzhodni Aziji ali odvisnost od zasnove čipov v ZDA. Tržni delež Evrope na področju polprevodnikov je precej pod njegovim gospodarskim pomenom. Evropa trenutno nima zmogljivosti za načrtovanje in izdelavo vodilnih vozlišč.
Okrogla miza izvršnih direktorjev je združila široko zastopanost evropskega polprevodniškega ekosistema s predstavniki zagonskih podjetij in uveljavljenih podjetij, projektnimi in proizvodnimi podjetji ter vodilnimi evropskimi raziskovalnimi inštituti. Sodelujoče organizacije so bile:
- Alcyon Photonics (ES)
- ASML (NL)
- CEA-Leti (FR)
- Fraunhofer (DE)
- IMEC (BE)
- Infineon (DE)
- Kalray (FR)
- Melexis (BE)
- Nordijski polprevodnik (NO)
- NXP (NL)
- Robert Bosch (DE)
- SOITEC (FR)
- STMicroelektronika (FR/IT)
- Tachyum (SK)
Obravnavane teme so vključevale možnosti za povečanje preglednosti v oskrbovalnih verigah polprevodnikov, možnosti za naložbe v obstoječe in nove obrate za proizvodnjo polprevodnikov ter sredstva za spodbujanje vodilnega položaja na področju tehnologije in inovacij.
Udeleženci so se strinjali, da so potrebni skupni ukrepi za uresničitev ciljev pobude o evropskem aktu o čipih. Poudarjene so bile tesne povezave med raziskavami in razvojem polprevodnikov, oblikovanjem in proizvodnjo. Industrija polprevodnikov potrebuje strokovnjake in usposobljeno delovno silo. Industrija polprevodnikov mora bolje poznati industrijo svojih strank in obratno.
Druga ključna sporočila z okrogle mize so bila:
- Evropa mora graditi na svojih prednostih, npr. na področju raziskav in razvoja ter opreme;
- jasna podpora pilotnim linijam in oblikovalski infrastrukturi
- nujno je treba vzpostaviti sklad za čipe za podporo zagonskim podjetjem, podjetjem v razširitveni fazi ter malim in srednjim podjetjem;
- nujna potreba po naložbenem okviru, ki bo pomagal povečati proizvodne zmogljivosti Evrope za zrele in napredne tehnologije, da bi dosegli cilj 20 % digitalnega kompasa;
- potrebni so enaki konkurenčni pogoji na svetovni ravni in odločnejša Evropa na geopolitičnem prizorišču.