Poročilo o stanju digitalnega desetletja za leto 2024 spremlja napredek EU pri digitalni preobrazbi, ki koristi ljudem, podjetjem in okolju.
Pot Evrope k njeni digitalni preobrazbi
Evropska komisija od leta 2023 vsako leto objavi poročilo o stanju digitalnega desetletja. V poročilu je proučen napredek EU pri njeni digitalni preobrazbi, ki se meri na štirih ključnih področjih: digitalna infrastruktura, digitalna znanja in spretnosti, digitalizacija javnih storitev in digitalizacija podjetij. Letošnje poročilo obravnava tudi ključne dejavnike in izzive, vključno s sedanjo geopolitično paradigmo, zapletenimi gospodarskimi razmerami, na katere vplivajo nove tehnologije, kot je generativna umetna inteligenca, in njihovim vplivom na konkurenčnost. Poudarja, da morajo ljudje in družbe ostati dejavni v vse bolj hibridnem in kompleksnem okviru. V publikaciji je poudarjen tudi položaj EU kot svetovne inovatorke politike in obravnavano, kako okrepiti industrijsko podlagoEU.
V poročilu za leto 2024 so prvič ocenjeni nacionalni strateški časovni načrti za digitalno desetletje, ki so jih države članice sprejele leta 2023. Zagotavlja tudi pregled njihovih prizadevanj za digitalizacijo,ponuja priporočila za izboljšave ter spremlja uporabo Evropske deklaracije o digitalnih pravicah in načelih.
Poročilo o stanju digitalnega desetletja za leto 2024 je opozorilo,ki države članice pozivak večjim prizadevanjem. Kot glavna vprašanjaopredeljuje pomanjkanje zadostnega napredka pri doseganju splošnih in posamičnih ciljev ter velike razlike med državami članicami. Ta vprašanja so analizirana v sklopih, ki so opredeljeni glede na njihov prispevek k:
- konkurenčna, suverena in odporna EU
- protiranje in opolnomočenje ljudi
- spodbujanje digitalne preobrazbe za pametno ozelenitev
- uskladitev digitalnih politik in porabe
Vzporejanje napredka
Uspeh digitalnega desetletja je bistvenega pomena za blaginjo in konkurenčnost Evrope. Cilji ne poudarjajo le gospodarske rasti, temveč tudi našo družbeno blaginjo. Digitalno desetletje je pomembna priložnost za EU, da oblikuje svojo prihodnost z izkoriščanjem digitalnih tehnologij za spodbujanje inovacij, izboljšanje kakovosti življenja ter zagotavljanje trajnostne in vključujoče družbe.
Vendarporočilo o stanju digitalnega desetletja za leto 2024 vzbuja pomisleke glede uspešnosti EU pri digitalni preobrazbi. Potrebni so nujni ukrepi za pospešitev napredka in zagotovitev usklajenega pristopa. EU še ni v celoti dosegla konvergence pri večini ciljev, napredek pri nekaterih ciljih pa je počasnejši od pričakovanega. To zlasti velja za znanja in spretnosti, visokokakovostno povezljivost, uvajanje umetne inteligence in podatkovne analitike v podjetjih, polprevodnike in zagonske ekosisteme. Poleg tega celotni potencial enotnega digitalnega trga še ni izkoriščen, zlasti ker je treba digitalni prehod še dokončati.
Napredek tako na nacionalni ravni kot na ravni EU je bil neustrezen in še vedno obstaja precejšnja razdrobljenost na nacionalni ravni. V poročilu je poudarjeno, da morajo države članice sodelovati in ohranjati zaveze, ki so jih sprejele v zvezi s svojimi strateškimi časovnimi načrti.
Kako se pomikati po različnih poročilih?
V nadaljevanju boste lahko prenesli glavno poročilo in njegove priloge. Na voljo sta tudi dvadelovna dokumenta služb Komisije in metodološka opomba,ki jima sledijo številne podporne študije. Večina povezav vodi do prenosljivih različic PDF.
- V sporočilu „Stanje digitalnega desetletja 2024“ je ocenjen napredek EU pri uspešni digitalni preobrazbi, kot je določen v programu politike Digitalno desetletje do leta 2030.
- V Prilogi 1 „Konkurenčnost in suverenost, ljudje, pametna ekologizacija, skladnost politik in sinergije“ sta opisana napredek na ravni EU v zvezi z različnimi razsežnostmi, ki se spremljajo v okviru programa politike Digitalno desetletje do leta 2030, ter učinek na gospodarstvo in družbo EU.
- V Prilogi 2 „Posodobitev predvidenih začrtanih poti za digitalne cilje na ravni EU“ so na podlagi razpoložljivih podatkov začrtane predvidene začrtane poti držav članic do leta 2030.
- Priloga 3 „Kratka poročila držav članic EU-27“ vsebuje povzetke poročil o državah:
| Nizozemska | |||
| Bolgarija | Grčija | Poljska | |
| Hrvaška | Madžarska | Portugal | |
| Ciper | Irska | Romunija | |
| Češka | Italija | Slovaška | |
| Danska | Latvija | Slovenija | |
| Estonija | Litva | Španija | |
| Finska | Luksemburg | Švedska |
- V delovnem dokumentu služb Komisije o poglavjih o državahje v celoti opisan napredek vsake države članice pri doseganju ciljev v zadnjem letu. Posamezno poročilo za vsako državo lahko prenesete z zgornje povezave.
- Metodološka opomba DESI opredeljuje metodologijo, ki se uporablja za spremljanje napredka EU.
- Delovni dokument služb Komisije „Digitalno desetletje 2024: Izvajanje in perspektiva“, 1. in 2. del.
- Priloga 1 „Seznam ustreznih političnih pobud“ vsebuje pregled političnih pobud, ki prispevajo k spodbujanju našega digitalnega gospodarstva in zaščiti evropskih državljanov na spletu.
- V Prilogi 2 „Posodobitev večnacionalnih projektov/informacijskih centrov evropske digitalne infrastrukture“ je opisano trenutno stanje čezmejnih projektov, ki države članice spodbujajo k sodelovanju z EU in znotraj nje.
- Priloga 3 „Analiza nacionalnih strateških časovnih načrtov za digitalno desetletje“ vsebuje poglobljeno analizo časovnih načrtov držav članic, vključno z ukrepi, dejavnostmi in proračunom, namenjenimi doseganju ciljev digitalnega desetletja.
- V Prilogi 4 „Spremljanje evropske deklaracije o digitalnih pravicah in načelih“ je podrobno analiziran napredek pri doseganju ciljev digitalnega desetletja ter izvajanju digitalnih pravic in načel.
Sveženj vključuje tudi:
- Mednarodna primerjalna študija primerja EU s sedmimi državami, ki niso članice EU in so bile opredeljene kot najuspešnejše na področju digitalizacije na svetu (Avstralija, Kitajska, Izrael, Japonska, Južna Koreja, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike), na štirih glavnih točkah digitalnega desetletja.
- Študija: Spremljanje izvajanja Deklaracije o digitalnih pravicah in načelih
- Študija o pokritosti s širokopasovnimi povezavami spremlja napredek držav članic pri doseganju ciljev iz programa politike Digitalno desetletje, in sicer: „Gigabitna povezljivost za vse do leta 2030“ in „vsaj 5G na vseh poseljenih območjih“.
- Študija o e-upravi spremlja digitalizacijo javnih storitev v Evropi v letu 2023.
- V študiji o e-zdravju so predstavljeni rezultati izhodiščne ocene držav EU-27 za uresničitev cilja 100-odstotnega dostopa državljanov EU do elektronskih zdravstvenih zapisov do leta 2030 na področju e-zdravja.
- Eurobarometer o stanju digitalnega desetletja 2024 predstavlja stališče in mnenje evropskih državljanov o ključnih vidikih digitalne preobrazbe v 27 državah članicah EU.
- V poročilu opazovalnice za 5G je ocenjen napredek pri doseganju cilja, da bi Evropa do leta 2030 postala najbolj povezana celina.
Povezane vsebine
Širša slika
EU si v celotnem digitalnem desetletju prizadeva za trajnostno vizijo digitalne družbe, osredotočeno na človeka, da bi opolnomočila državljane in podjetja.
Glej tudi
Države članice morajo Komisiji predložiti nacionalne časovne načrte, v katerih so podrobno opisani ukrepi, ki jih nameravajo izvesti za skupno doseganje ciljev digitalnega desetletja do leta 2030.
Konzorcij evropske digitalne infrastrukture (EDIC) je pravni okvir, ki državam članicam pomaga vzpostaviti in izvajati večdržavne projekte.
Ambasadorji DigitalEU združujejo novinarje, urednike in vplivneže, dejavne na področju digitalnih in amp; tehnoloških tem.
Evropska deklaracija o digitalnih pravicah in načelih spodbuja digitalni prehod, ki ga oblikujejo evropske vrednote.
Vodenje digitalnega desetletja, ki je potekalo 1. in 2. junija, je bil dvodnevni spletni dogodek, osredotočen na digitalno preobrazbo Evrope do leta 2030.
V obdobju 2014–2022 so bili v indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) povzeti kazalniki digitalne uspešnosti Evrope in spremljan napredek držav EU.