Politike EU na področju kibernetske varnosti

Evropska komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta konec leta 2020 predstavila novo strategijo EU za kibernetsko varnost.

Strategija zajema varnost osnovnih storitev, kot so bolnišnice, energetska omrežja in železnice. Zajema tudi varnost vedno večjega števila povezanih predmetov v naših domovih, pisarnah in tovarnah.

Strategija se osredotoča na krepitev skupnih zmogljivosti za odzivanje na večje kibernetske napade in sodelovanje s partnerji po vsem svetu, da se zagotovita mednarodna varnost in stabilnost v kibernetskem prostoru.

Direktiva o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji (direktiva NIS2)

Kibernetske grožnje so skoraj vedno čezmejne, kibernetski napad na kritične objekte ene države pa lahko vpliva na EU kot celoto. Države EU morajo imeti močne vladne organe, ki nadzorujejo kibernetsko varnost v njihovi državi in z izmenjavo informacij sodelujejo s sorodnimi organi v drugih državah članicah. To je zlasti pomembno za sektorje, ki so ključni za našo družbo.

Prva direktiva o varnosti omrežij in informacijskih sistemov (direktiva VOI) zagotavlja ustanovitev in sodelovanje takih vladnih organov. Ta direktiva je bila pregledana konec leta 2020, kar je privedlo do predloga in sprejetja direktive VOIS 2. Države članice so morale direktivo NIS2 v celoti prenesti in izvajati do 18. oktobra 2024.

ENISA – agencija EU za kibernetsko varnost

ENISA je Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost, ki je bila ustanovljena leta 2005. Mandat je bil revidiran leta 2019 in od takrat ima Agencija stalen mandat. 

Glavni cilji in naloge agencije ENISA so določeni v temeljnem aktu, in sicer v aktu o kibernetski varnosti. Agencija ENISA zagotavlja podporo državam članicam, institucijam EU in podjetjem na ključnih področjih, vključno z izvajanjem direktive o varnosti omrežij in informacij, akta o kibernetski odpornosti in akta o kibernetski solidarnosti. Agencija podpira tudi postopek certificiranja proizvodov IKT, storitev IKT in postopkov IKT na področju kibernetske varnosti, kot je določeno v naslovu III akta o kibernetski varnosti. 

Akt o kibernetski varnosti

Uredba o kibernetski varnosti je bila sprejeta leta 2019 in je okrepila vlogo Agencije Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA). Agenciji je podelil stalni mandat in jo pooblastil, da prispeva h krepitvi operativnega sodelovanja in kriznega upravljanja po vsej EU. Prav tako ima več finančnih in človeških virov kot prej.

Z aktom o kibernetski varnosti je bil vzpostavljen tudi evropski certifikacijski okvir za kibernetsko varnost, ki določa skupne zahteve glede kibernetske varnosti in ocenjevalna merila za certificiranje proizvodov IKT, storitev IKT in postopkov IKT. Več informacij je na voljo na posebnem spletišču agencije ENISA.

Ciljno usmerjena sprememba akta o kibernetski varnosti, sprejeta 15. januarja 2025, je razširila področje uporabe certificiranja na upravljane varnostne storitve.

Komisija je 20. januarja 2026 predlagala nov sveženj o kibernetski varnosti za nadaljnjo krepitev odpornosti in zmogljivosti EU na področju kibernetske varnosti ob teh vse večjih grožnjah, vključno s spremembami direktive VOIS 2. Namen teh ukrepov je poenostaviti skladnost s pravili EU o kibernetski varnosti in zahtevami glede obvladovanja tveganj za podjetja, ki poslujejo v EU. Spremembe bodo poenostavile pravila o pristojnosti, racionalizirale zbiranje podatkov o napadih z izsiljevalskim programjem in olajšale nadzor čezmejnih subjektov z okrepljeno usklajevalno vlogo agencije ENISA.

Cilj revidiranega akta o kibernetski varnosti je tudi zmanjšati tveganja v dobavni verigi IKT v EU od dobaviteljev iz tretjih držav, ki imajo pomisleke glede kibernetske varnosti. Določa zaupanja vreden okvir za varnost dobavne verige IKT z uporabo usklajenega, sorazmernega in na tveganju temelječega pristopa. Nedavni kibernetski incidenti so izpostavili velika tveganja ranljivosti v dobavnih verigah IKT, ki so bistvene za kritične storitve in infrastrukturo.

Akt o kibernetski odpornosti

Akt o kibernetski solidarnosti

Akt o kibernetski solidarnosti je začel veljati 4. februarja 2025, njegov cilj pa je izboljšati pripravljenost, odkrivanje in odzivanje na kibernetske incidente po vsej EU.

Kibernetski načrt

24. februarja 2025 je bil objavljen osnutek priporočila Sveta o načrtu EU za krizno upravljanje na področju kibernetske varnosti (v nadaljnjem besedilu: kibernetski načrt). Cilj tega priporočila je na jasen, preprost in dostopen način predstaviti okvir EU za obvladovanje kibernetskih kriz. S predlaganim načrtom se posodablja celovit okvir EU za krizno upravljanje na področju kibernetske varnosti in evidentirajo ustrezni akterji EU, pri čemer so opisane njihove vloge v celotnem kriznem življenjskem ciklu. To vključuje pripravljenost in skupno situacijsko zavedanje za predvidevanje kibernetskih incidentov ter potrebne zmogljivosti odkrivanja za njihovo prepoznavanje, vključno z orodji za odzivanje in okrevanje, potrebnimi za ublažitev teh incidentov, odvračanje od njih in njihovo obvladovanje.

Uradniki za kibernetsko varnost iz držav članic EU in Komisije so 4. novembra 2025 sodelovali pri vaji „načrta na operativni ravni“ (BlueOLEx) za leto 2025, ki je bila prva vaja po sprejetju novega kibernetskega načrta EU, v katerem so pojasnjene vloge in odgovornosti v krizi. Izkušnje, pridobljene pri teh vajah, bodo vključene v širšo strategijo EU za Unijo pripravljenosti, kar bo okrepilo usklajene odzive na večdimenzionalne in večsektorske grožnje. 

Načrt za oživitev gospodarstva

Kibernetska varnost je ena od prednostnih nalog Komisije pri njenem odzivu na koronavirusno krizo, saj se je število kibernetskih napadov med omejitvijo gibanja povečalo. Načrt okrevanja za Evropo vključuje dodatne naložbe v kibernetsko varnost.

Podpora raziskavam in inovacijam: Obzorje 2020 in javno-zasebna partnerstva; Obzorje Evropa

Raziskave digitalne varnosti so bistvene za oblikovanje inovativnih rešitev, ki nas lahko zaščitijo pred najnovejšimi, najnaprednejšimi kibernetskimi grožnjami. Zato je kibernetska varnost pomemben del programa Obzorje 2020 in njegovega naslednika programa Obzorje Evropa. 

V programu Obzorje Evropa je kibernetska varnost za obdobje 2021–2027 del sklopa „Civilna varnost za družbo“. 

Komisija je v okviru programa Obzorje 2020 sofinancirala raziskave in inovacije na področjih, kot so pripravljenost na področju kibernetske varnosti prek kibernetskih razponov in simulacij, kibernetska varnost za mala in srednja podjetja, kibernetska varnost v elektroenergetskem in energetskem sistemu ter kibernetska varnost in varstvo podatkov v kritičnih sektorjih. Te teme spadajo v sklop „Varne družbe – varovanje svobode in varnosti Evrope in njenih državljanov“.

Leta 2016 je bilo vzpostavljeno pogodbeno javno-zasebno partnerstvo za kibernetsko varnost v okviru programa Obzorje 2020 med Evropsko komisijo in Evropsko organizacijo za kibernetsko varnost (ECSO), tj. združenjem, ki ga sestavljajo člani iz kibernetske industrije, akademskih krogov, javnih uprav in drugo.

Podpora kibernetskim zmogljivostim in uporabi

Naša fizična in digitalna infrastruktura sta tesno povezani. Zato je Komisija vlagala tudi v kibernetsko varnost v okviru svojega programa za financiranje naložb v infrastrukturo, tj. instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), za obdobje 2014–2020.

Podpora IPE je bila namenjena skupinam za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti, izvajalcem bistvenih storitev, ponudnikom digitalnih storitev, enotnim kontaktnim točkam in pristojnim nacionalnim organom. To krepi zmogljivosti za kibernetsko varnost in čezmejno sodelovanje v EU ter podpira izvajanje strategije EU za kibernetsko varnost.

Program za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 je ambiciozen program, ki načrtuje naložbe v višini 1,9 milijarde evrov v zmogljivosti za kibernetsko varnost ter široko uvedbo infrastruktur in orodij za kibernetsko varnost po vsej EU za javne uprave, podjetja in posameznike.

Kibernetska varnost je tudi del programa InvestEU, ki je splošni program, ki združuje številne finančne instrumente in uporablja javne naložbe za zagotovitev nadaljnjih naložb zasebnega sektorja. Njegov instrument za strateške naložbe bo podpiral ključne vrednostne verige na področju kibernetske varnosti. Je pomemben del svežnja za okrevanje v odziv na koronavirusno krizo.

Atlas kibernetske varnosti

Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost bo združeval strokovno znanje ter usklajeval evropski razvoj in uvajanje tehnologije kibernetske varnosti. Sodelovala bo z industrijo, akademsko skupnostjo in drugimi pri oblikovanju skupne agende za naložbe v kibernetsko varnost ter odločala o prednostnih nalogah financiranja za raziskave, razvoj in uvajanje rešitev na področju kibernetske varnosti v okviru programov Obzorje Evropa in Digitalna Evropa.

Trenutno potekajo štirje pilotni projekti za postavitev temeljev za strokovni center in mrežo. Vključenih je več kot 170 partnerjev.

Za boljši pregled strokovnega znanja in zmogljivosti na področju kibernetske varnosti po vsej EU je Komisija razvila celovito platformo, imenovano Atlas kibernetske varnosti.

Varna uvedba 5G v EU

Omrežja 5G so ključna digitalna infrastruktura, saj so hrbtenica številnih kritičnih storitev. Zagotavljanje kibernetske varnosti in odpornosti te kritične infrastrukture je bistvenega pomena. Na podlagi usklajene ocene tveganja so države članice v skupini za sodelovanje na področju varnosti omrežij in informacij skupaj s Komisijo in agencijo ENISA razvile nabor orodij EU za kibernetsko varnost omrežij 5G, ki določa ukrepe za okrepitev varnostnih zahtev za omrežja 5G, uporabo ustreznih omejitev za dobavitelje z visokim tveganjem in zagotovitev diverzifikacije dobaviteljev.

Stanje izvajanja nabora orodij za 5G v državah članicah je opisano v drugem poročilu o napredku iz junija 2023, ki ga je pripravila skupina za sodelovanje na področju varnosti omrežij in informacij. Komisija je opravila tudi lastno oceno dobaviteljev 5G, ki je na voljo v sporočilu iz junija 2023. 

Zagotavljanje volilnega procesa

Naše evropske demokracije postajajo vse bolj digitalne: politične kampanje potekajo na spletu, volitve pa se v številnih državah izvajajo z elektronskim glasovanjem. 

Komisija je izdala priporočila za kibernetsko varnost volitev v Evropski parlament kot del širšega svežnja priporočil za podporo svobodnim in poštenim evropskim volitvam. Mesec dni pred evropskimi volitvami leta 2019 so Evropski parlament, države EU, Komisija in ENISA v živo preizkusili svojo pripravljenost.

Kibernetska varnost bolnišnic in izvajalcev zdravstvenih storitev

Digitalizacija korenito spreminja zdravstveno varstvo in pacientom omogoča boljše storitve. Vendar pa lahko kibernetski napadi motijo te ključne storitve. Komisija je 15. januarja 2025 predstavila evropski akcijski načrt za kibernetsko varnost bolnišnic in izvajalcev zdravstvenega varstva kot eno od prednostnih pobud iz političnih usmeritev Komisije 2024/29.

V akcijskem načrtu je med drugim predlagano, naj agencija EU za kibernetsko varnost ENISA ustanovi vseevropski podporni center za kibernetsko varnost za bolnišnice in izvajalce zdravstvenih storitev, ki bi jim zagotavljal prilagojene smernice, orodja, storitve in usposabljanje. Pobuda temelji na širšem okviru EU za krepitev kibernetske varnosti v celotni kritični infrastrukturi.

Komisija je 7. aprila 2025 začela ciljno usmerjeno posvetovanje o akcijskem načrtu za kibernetsko varnost bolnišnic in izvajalcev zdravstvenega varstva ter deležnike pozvala, naj izrazijo svoja stališča. Rezultati posvetovanja se bodo upoštevali pri nadaljnjih priporočilih, ki jih namerava Komisija predložiti do konca leta.

Znanja in spretnosti za delovno silo

Digitalno varnost lahko zagotovimo le, če imamo strokovnjake s pravim znanjem in spretnostmi, ki jih trenutno ni dovolj. Zato Komisija sprejema ukrepe za spodbujanje razvoja znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti ter povečanje delovne sile v Evropski uniji.

Znanja in spretnosti na področju kibernetske varnosti, ki spadajo v splošni program Komisije o digitalnih znanjih in spretnostih, bodo še naprej visoko na politični agendi Komisije, Unija znanj in spretnosti pa je predvidena v političnih usmeritvah Komisije za obdobje 2024–2029. Projekti se bodo še naprej financirali v okviru različnih programov, zlasti programa za digitalno Evropo in programa Erasmus+, da bi se odpravila vrzel v delovni sili v Evropski uniji. Komisija bo še naprej uporabljala obstoječe instrumente politike, kot je program politike Digitalno desetletje do leta 2030, in možnost, ki jo ponuja za vzpostavitev večdržavnih projektov za obravnavanje znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti, kot je predvideno v sporočilu Komisije o odpravljanju vrzeli med talenti na področju kibernetske varnosti za povečanje konkurenčnosti, rasti in odpornosti EU (akademija znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti).

Akademija za kibernetske veščine

Akademija za kibernetske veščine, ki je bila ustanovljena v okviru evropskega leta spretnosti 2023, združuje zasebne in javne pobude na evropski in nacionalni ravni za odpravo vse večje vrzeli v delovni sili na področju kibernetske varnosti. Akademija, ki gostuje na spletu na platformi Komisije za digitalna delovna mesta ter znanja in spretnosti, prejema podporo vseh deležnikov, zlasti industrije prek mehanizma zavez, in akademskih krogov, pri čemer vodilna pobuda temelji na uspehu akademije: Mreža industrije in akademskih krogov.

Sporočilo o akademiji EU za kibernetske veščine

Informativni pregled akademije EU za kibernetske veščine

Ozaveščenost

Človeški dejavnik je pogosto šibek člen kibernetske varnosti: Nekdo, ki klikne na povezavo za lažno predstavljanje, ima lahko velike posledice. Zato Komisija ozavešča o kibernetski varnosti in spodbuja dobre prakse v širši javnosti. Enkrat letno na primer skupaj z agencijo ENISA organizira evropski mesec kibernetske varnosti.

ENISA – agencija EU za kibernetsko varnost

ENISA je agencija EU, ki se ukvarja s kibernetsko varnostjo. Zagotavlja podporo državam članicam, institucijam EU in podjetjem na ključnih področjih, vključno z izvajanjem direktive o varnosti omrežij in informacij.

ISAC

Centri za izmenjavo in analizo informacij spodbujajo sodelovanje med skupnostjo za kibernetsko varnost v različnih gospodarskih sektorjih. Nadaljnji razvoj ISAC na ravni EU in nacionalni ravni je prednostna naloga Komisije. Komisija v sodelovanju z agencijo ENISA spodbuja tudi vzpostavitev novih centrov ISAC v sektorjih, ki niso zajeti. „Konzorcij ISAC EU“, ki ga nadzoruje Komisija, zagotavlja pravno, tehnično in organizacijsko podporo za ISAC.

SRS

Skupno raziskovalno središče (JRC) Komisije dejavno prispeva h kibernetski varnosti v EU. Skupno raziskovalno središče je na primer razvilo taksonomijo kibernetske varnosti. To usklajuje terminologijo, ki se uporablja na področju kibernetske varnosti, da bi lahko imeli jasnejši pregled nad zmogljivostmi kibernetske varnosti v EU.

Skupno raziskovalno središče je nedavno objavilo tudi poročilo z naslovom Kibernetska varnost – naše digitalno sidro, ki vsebuje vpogled v sedanje okolje kibernetske varnosti v EU in njegovo zgodovino.

skupine CSIRT/CERT

V skladu z direktivo NIS2 morajo države članice EU zagotoviti, da imajo dobro delujoče skupine za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (v nadaljnjem besedilu: skupine CSIRT), znane tudi kot skupine za odzivanje na računalniške grožnje (v nadaljnjem besedilu: skupine CERT). Te skupine se ukvarjajo s kibernetskimi incidenti in tveganji v praksi. Med seboj sodelujejo na ravni EU in tudi z zasebnim sektorjem.

Imenovane skupine CSIRT morajo zajemati vse vrste izvajalcev bistvenih storitev in ponudnikov digitalnih storitev.

Glavne naloge skupin CSIRT so:

• spremljanje incidentov na nacionalni ravni;
• zagotavljanje zgodnjega opozarjanja, opozoril, obvestil in drugih informacij o tveganjih in incidentih ustreznim deležnikom;
• odzivanje na incidente;
• zagotavljanje dinamične analize tveganja in incidentov ter situacijskega zavedanja;
• sodelovanje v mreži skupin CSIRT.

ECSO

Evropska organizacija za kibernetsko varnost (ECSO) je bila ustanovljena leta 2016, da bi delovala kot sogovornik Komisije v pogodbenem javno-zasebnem partnerstvu, ki zajema program Obzorje 2020 v obdobju 2016–2020. Večina od 250 članov ECSO pripada industriji kibernetske varnosti ali raziskovalnim in akademskim ustanovam na tem področju. V manjši meri so člani ECSO tudi akterji javnega sektorja in industrije na strani povpraševanja.

ECSO poleg priprave priporočil o programu Obzorje 2020 izvaja različne dejavnosti, katerih cilj je oblikovanje skupnosti in industrijski razvoj na evropski ravni.

Ženske4Cyber

Pomembno je poudariti vlogo žensk v skupnosti kibernetske varnosti, ki so premalo zastopane. Zato je Komisija v sodelovanju s pobudo organizacije ECSO Women4Cyber vzpostavila register Women4Cyber. Mediji, organizatorji dogodkov in drugi lažje najdejo številne nadarjene ženske, ki delajo na področju kibernetske varnosti, tako da te ženske postanejo vidnejše in vidnejše v kibernetski skupnosti in javni razpravi.

EU sodeluje s partnerji pri uveljavljanju skupnih interesov na področju politike kibernetske varnosti.

Kibernetska varnost se obravnava v okviru dvostranskih digitalnih partnerstev in digitalnih dialogov ter digitalnega zavezništva med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi, regulativnega dialoga med EU in Zahodnim Balkanom, strukturiranega dialoga med EU in Natom o odpornosti ter strukturiranega dialoga med EU in Natom o kibernetski varnosti in obrambi. Projektna skupina EU-NATO za odpornost kritične infrastrukture je leta 2023 objavila poročilo, v katerem je opredelila pomembne medsektorske sektorje. 

Prvi kibernetski dialog med EU in Združenim kraljestvom je potekal decembra 2023 v Bruslju, drugo leto pozneje pa 6. decembra 2024. Obe strani sta med tretjim dialogom 9. in 10. decembra 2025 v Bruslju izmenjali mnenja o okolju kibernetskih groženj ter razpravljali o pristopih za krepitev zmogljivosti na področju kibernetske varnosti in odvračanje kibernetskih groženj. 

EU in Ukrajina sta od leta 2021 organizirali štiri kibernetske dialoge. Četrti kibernetski dialog je potekal 16. oktobra 2025. Agencija EU za kibernetsko varnost ENISA je leta 2023 formalizirala delovni dogovor z ukrajinskimi sogovorniki za spodbujanje krepitve zmogljivosti, izmenjave dobrih praks in situacijskega zavedanja. 

EU je začela tudi dialoge o kibernetski varnosti z Indijo, Japonsko, Republiko Korejo in Brazilijo.

EU in Japonska sta 28. januarja 2026 v Bruslju organizirali sedmi kibernetski dialog, v okviru katerega sta izmenjali mnenja o spreminjajočem se okolju kibernetskih groženj in odzivih na zlonamerne kibernetske dejavnosti. Obe strani sta predložili najnovejše informacije o nedavnem razvoju politike in regulativnem razvoju na področju kibernetske varnosti, tudi na področjih, kot so nastajajoče in kritične tehnologije, odpornost kritične infrastrukture, poročanje o incidentih, obvladovanje kibernetskih kriz in kibernetska obramba.

EU in Indija sta 20. marca 2025 v New Delhiju organizirali osmi dialog o kibernetski varnosti, v okviru katerega sta izmenjali mnenja o kibernetskih grožnjah ter predstavili najnovejše informacije o nedavnem razvoju politike in zakonodaje na področju kibernetske varnosti. Obravnavali so tudi varnost dobavne verige, kibernetsko varnost izdelkov in nastajajoče tehnologije.

EU in Republika Koreja sta 20. maja 2025 v Seulu organizirali sedmi kibernetski dialog, v okviru katerega sta izmenjali mnenja o razvoju kibernetske politike ter razpravljali o okolju kibernetskih groženj in ustreznih okvirih za preprečevanje kibernetskih groženj, odvračanje od njih in odzivanje nanje. Obravnavali so tudi kibernetsko varnost in odpornost.

Kibernetska kriminaliteta

Običajni storilci kaznivih dejanj uporabljajo kibernetske napade, ki ogrožajo Evropejce. Služba Komisije za migracije in notranje zadeve spremlja in posodablja zakonodajo EU o kibernetski kriminaliteti ter podpira zmogljivosti kazenskega pregona. Komisija sodeluje tudi z Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti v okviru Europola.

Kibernetska diplomacija

EU si prizadeva, da bi se zaščitila pred kibernetskimi grožnjami zunaj svojih meja. V okviru tega Komisija sodeluje z Evropsko službo za zunanje delovanje in državami članicami pri izvajanju skupnega diplomatskega odziva na zlonamerne kibernetske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nabor orodij za kibernetsko diplomacijo). Ta odziv vključuje diplomatsko sodelovanje in dialog, preventivne ukrepe proti kibernetskim napadom in sankcije proti tistim, ki so vpleteni v kibernetske napade, ki ogrožajo EU.

Komisija pomaga pri odločanju o odzivanju na zunanje kibernetske grožnje, kadar koli je to potrebno. Neposredno financira tudi sedanjo pobudo EU za podporo kibernetski diplomaciji.

Kibernetska obramba

Komisija in visoki predstavnik sta 10. novembra 2022 predložila skupno sporočilo o politiki EU za kibernetsko obrambo, da bi obravnavala vse slabše varnostno okolje po ruski agresiji proti Ukrajini ter okrepila zmogljivost EU za zaščito njenih državljanov in infrastrukture.  

Politika EU za kibernetsko obrambo temelji na štirih stebrih, ki zajemajo širok nabor pobud, ki bodo EU in državam članicam pomagale bolje odkrivati kibernetske napade, odvračati od njih in se braniti pred njimi:

1. Skupno ukrepanje za močnejšo kibernetsko obrambo EU

2. Varovanje obrambnega ekosistema

3. Naložbe v zmogljivosti kibernetske obrambe

4. Partner za reševanje skupnih izzivov

Nova politika poziva k naložbam v zmogljivosti kibernetske obrambe celotnega spektra ter bo okrepila usklajevanje in sodelovanje med vojaškimi in civilnimi kibernetskimi skupnostmi EU. Okrepil bo sodelovanje z zasebnim sektorjem in učinkovito obvladovanje kibernetskih kriz v Uniji. Nova politika bo pripomogla tudi k zmanjšanju naše strateške odvisnosti na področju kritičnih kibernetskih tehnologij in krepitvi tehnološke in industrijske baze evropske obrambe (EDTIB). Spodbujal bo usposabljanje, privabljanje in ohranjanje kibernetskih talentov.

EU sodeluje na področju obrambe v kibernetskem prostoru prek dejavnosti Evropske komisije, Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), Evropske obrambne agencije ter agencije ENISA in Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol).

Krepitev kibernetskih zmogljivosti v tretjih državah

EU sodeluje z drugimi državami, da bi jim pomagala okrepiti zmogljivosti za obrambo pred kibernetskimi grožnjami. Komisija prek svojega oddelka za mednarodno sodelovanje in razvoj podpira različne programe kibernetske varnosti v državah širitve in drugih državah po svetu.