Vlaganje v oblak, rob in internet stvari

V okviru programa Obzorje 2020 so se začeli vsi naslednji projekti. Vključujejo projekte naslednje generacije interneta stvari, računalništva v oblaku in tehnologij programske opreme. Več informacij o teh projektih je na voljo na spletišču pobude EUCloudEdgeIoT. 

Naslednja generacija projektov interneta stvari

Tehnologije in aplikacije interneta stvari so korenito spremenile vse sektorje družbe in gospodarstva. So bistveni element interneta naslednje generacije (NGI).

Izziv je bil izkoristiti tehnološko moč EU za razvoj naslednje generacije naprav in sistemov interneta stvari, ki spodbujajo napredek na področju omogočitvenih tehnologij, kot so 5G, kibernetska varnost, porazdeljeno računalništvo, umetna inteligenca, razširjena resničnost in taktilni internet.

Cilj raziskovalnih in inovacijskih projektov na tem področju, ki jih financira EU, je bil razviti in predstaviti nove koncepte in rešitve interneta stvari za podporo viziji NGI, da bi bolje služili končnemu uporabniku.

Šest izbranih projektov na to temo, iznajdljivih, IntelloT, IoT-NGIN, VEDLIoT, ASSIST-IoT in Terminet, se je začelo konec leta 2020 in bo potekalo do tretjega četrtletja 2023. Prejeli so 48 milijonov EUR sredstev EU. Uporaba teh projektov je bila pomnožena z javnimi razpisi v višini skoraj 4 milijone EUR. S tem se nadalje spodbuja oblikovanje ekosistema, v katerem so MSP in industrijski akterji postopoma vključeni.

Projekti za internet stvari naslednje generacije so ustvarili veliko znanstvenih rezultatov z opredelitvijo novih arhitektur, metod strojnega učenja in vidikov integracije strojne opreme ob upoštevanju vidikov kibernetske varnosti in zasebnosti podatkov.

Poleg tega so bile s pilotnimi projekti preizkušene tehnologije na najrazličnejših področjih, med drugim: energija, okolje, stavbe, promet, mobilnost, logistika, industrija, kmetijstvo, oskrba s hrano, obvladovanje kriznih nesreč, zdravje, pametna mesta in skupnosti.

Oglejte si razpis za te projekte

Uporabi kovček: Samodejna prekinitev v sili za pešce

Obzorje 2020: Projekt VEDLIoT, prispevek EU 8 milijonov EUR

Primer uporabe v prometnem sektorju potrjuje uporabo samodejne prekinitve v sili za pešce. Ta sistem uporablja podatke iz naprav IoT avtomobila, kot so kamere ali senzorji, in jih obdeluje na krovu. Vozilo komunicira z inteligentnim križanjem, ki obdeluje podatke in pošlje kontrolni signal nazaj v vozilo.

V primeru morebitnega trka bi sprožil zasilni zavorni sistem avtomobila. Različni algoritmi za mestno in podeželsko okolje so še vedno izziv za prihodnje raziskave, vendar so sedanji dosežki že velik korak naprej k povečanju varnosti pešcev.

Uporabi kovček: Pametno kmetovanje

Razpisni projekt programa Obzorje 2020: Terminet, prispevek EU 8 milijonov EUR

Pametno kmetovanje pomaga kmetom, da preprečijo škodo na svojih pridelkih. Sistem temelji na podatkovnih tokovih iz naprav interneta stvari (IoT), kot so senzorji za rastline in živino, vremenske postaje in objekti na kmetijah. Podatki iz teh naprav se kombinirajo z redno zbranimi podatki, ki izvirajo iz dronov in agribotov.  

Podatki tečejo do lokalnega računalniškega centra na robu, ki je v primeru kmetijstva kmetija.

Nekatere od teh informacij se prenesejo v oblak, tj. v kmetijsko aplikacijo. Sprotne in vsakodnevne informacije o kmetiji skupaj z oblačnimi obveščevalnimi podatki omogočajo kmetom, da sprejemajo kvalificirane odločitve. Na ta način lahko omejijo škodo na svojih pridelkih, povečajo donos in nato svoj dobiček. Pametno kmetovanje koristi tudi okolju, saj bo odmerjanje pesticidov natančnejše, njegov skupni volumen pa zmanjšan.

Računalništvo v oblaku: na poti k projektom kontinuuma pametnega računalništva v oblaku

Izziv raziskovalnih in inovacijskih projektov računalništva v oblaku je razvoj celovitih rešitev v oblaku in preskuševališč, ki združujejo različne izvedbene platforme za vseprisotna in brezhibna računalniška okolja kot temelj za popolno računalniško kontinuum.

Za to so potrebne nove rešitve za združevanje infrastruktur, programskih aplikacij in storitev ter za sestavljanje dinamičnih potekov dela, ki se lahko v realnem času odzovejo na nepredvidljive velikosti podatkov, razpoložljivost, lokacije in stopnje.

To bo razvijalcem aplikacij omogočilo večji nadzor nad omrežnimi, računalniškimi in podatkovnimi infrastrukturami in storitvami. Končni uporabnik bo imel koristi tudi od nemotenega dostopa do stalnega servisnega okolja.

Pet izbranih projektov PHYSICS, DATACLOUD, CHARITY, SERRANO in AI-SPRINT na to temo se je začelo v začetku leta 2021 in bo potekalo do začetka leta 2024. Prejeli so 19,4 milijona EUR sredstev EU.

Raziskave in inovacije na področju računalništva v oblaku so izboljšale inovacije na področju računalništva v oblaku v Evropi z ustvarjanjem novih poslovnih modelov in povečanjem konkurenčnosti evropske industrije, zlasti MSP.

Rezultati raziskav so bili ključni tehnološki gradniki za vzpostavitev interoperabilne, odprte, varne in z viri gospodarne evropske infrastrukture v oblaku. Evropska industrija je z novimi orodji in storitvami dobila pooblastila za vzpostavitev alternativne ponudbe v oblaku, ki omogoča varno shranjevanje in obdelavo evropskih podatkov v Evropi v skladu z evropskimi pravili in vrednotami.

Evropska zveza za računalništvo v oblaku se bo izognila tržni koncentraciji okoli nekaj neevropskih akterjev, kar povzroča zaskrbljenost uporabnikov glede njihove zmožnosti ohranjanja nadzora nad svojimi podatki in ustvarja tveganje vezanosti na ponudnika.

Oglejte si razpis za te projekte.

Projekti na področju tehnologij programske opreme

Vse večja kompleksnost sedanjih in nastajajočih sistemov IKT predstavlja več izzivov na ravni programske in strojne opreme. To vključuje nove zahteve glede integracije in kibernetske varnosti. Uporabniki potrebujejo brezhibno povezljivost, veliko računalniško moč in neomejen dostop do podatkov, neodvisno od osnovne infrastrukture.

Zato moramo najti nove načine za upravljanje te kompleksnosti programske opreme, kakršne še ni bilo: od analize in zasnove zahtev do razvoja in testiranja, uvedbe in delovanja v zelo heterogenih in dinamičnih samokonfiguracijskih sistemih.

Sedem izbranih projektov na to temo COSMOS, ELEGANT, FOCETA, PIACERE, SWForum.eu, VeriDevOps in Xandar se je začelo konec leta 2020 in bo potekalo do zadnjega četrtletja 2023. Prejeli so 30 milijonov EUR sredstev EU.

Naložbe v inženiring programske opreme vplivajo na celotno področje IKT, saj je programska oprema povsod. Vse tehnologije IKT uporabljajo orodja za inženiring programske opreme. Zlasti rezultati projektov, ki raziskujejo tehnologije programske opreme, vplivajo na način razvoja kompleksnih sistemov programske opreme, kot so kibernetski fizični sistemi, varnostni kritični sistemi ali storitve, ki se uporabljajo v kontinuiteti oblaka.

Uporaba in integracija umetne inteligence in tehnik strojnega učenja v različnih fazah razvoja programske opreme in življenjskega cikla delovanja ter ustvarjanje novih orodij, ki vključujejo in širijo DevOpsovo filozofijo, so povečali učinkovitost in produktivnost razvojnih ekip. To velja zlasti za mala in srednja podjetja.

Poleg učinka, ki ga je dosegel raziskovalni in inovacijski projekt, je SWForum prispeval tudi z raziskovalnim načrtom in političnimi priporočili na področju programskega inženiringa in odprtokodne kode.

Raziskovalna prizadevanja sedanjih projektov programa Obzorje 2020 na tem področju so bila okrepljena z usklajevalnimi in podpornimi ukrepi OPEN DEI, EU-IoT, SWForum in Hub4Cloud.

Oglejte si razpis za te projekte

Naslednji projekti se financirajo v okviru programa Obzorje Evropa in so se začeli izvajati konec leta 2022 ali v začetku leta 2023. Vključujejo projekte v zvezi z meta operacijskimi sistemi in programskimi orodji, kognitivnim oblakom in odprto kodo za storitve v oblaku. Več informacij o teh projektih je na voljo na spletišču pobude EUCloudEdgeIoT. 

Meta operacijski sistemi in programska orodja za decentralizirane obveščevalne in roje projekte

V prejšnjem okvirnem programu je Evropska unija vlagala v centralizirane sisteme, platforme interneta stvari pa so nameščene na osrednjih lokacijah v oblaku. Vendar pa se trenutna raziskovalna prizadevanja preusmerjajo k novi paradigmi, ki pravi, da se mora obdelava podatkov premakniti iz oblaka na rob in celo na raven naprave.

Da bi omogočila in pospešila ta korak, je Komisija objavila dva razpisa programa Obzorje Evropaza ukrepe na področju raziskav in inovacij za kontinuum na robu oblaka:

1. Meta operacijski sistemi za rob;
2. Programska orodja za decentralizirano inteligenco in roje.

Cilj prvega razpisa je podpreti raziskave meta operacijskih sistemov za Edge, ki uporabljajo odprte platforme in spodbujajo ekosistem odprtih robov. Njegov cilj je orkestrirati veliko število porazdeljenih heterogenih računalniških virov.

Šest izbranih projektov na to temo, NEPHELE, ICOS, Aeros, NEMO, nebulous in Fluidos, se je začelo konec leta 2022 in se bo izvajalo do leta 2025. Prejeli bodo 59 milijonov evrov sredstev EU.

Drugi razpis se osredotoča na raziskave in inovacije na področju programiranja orodij za decentralizirano inteligenco in roje. Projekti razvijajo agilne in varne arhitekture za sodelovalna pametna vozlišča z decentralizirano ali rojno inteligenco in avtonomijo. Pet izbranih projektov na to temo, OpenSwarn, INCODE, SMARTEDGE, TARDIS in OASEES, se je začelo v začetku leta 2023 in se bo izvajalo do leta 2025. Prejeli bodo 37 milijonov evrov sredstev EU.

Oba sklopa projektov sta namenjena izboljšanju energetske učinkovitosti, izgradnji zaupanja vrednih in varnih odprtokodnih rešitev ter podpori odprtih standardov. Temeljijo na umetni inteligenci, skladni z načeli podatkovnega prostora in raziskujejo napredne koncepte, kot so samooptimizacija, samozdravljenje in rekonfiguracija.

Da bi olajšali uporabo njihovih rešitev, bodo projekti prikazali meta operacijske sisteme in tehnologije roja v ključnih sektorjih, kot so energetika, promet, mobilnost, kmetijstvo, kmetijstvo, zdravstvo, logistika, proizvodnja, tovarne, stavbe, javne službe, pametna mesta in skupnosti.

Oglejte si poziv k meta operacijskim sistemom

Oglejte si poziv za decentralizirano inteligenco in roje

Primer uporabe: Obrobne računalniške posode v bližini obnovljivih virov energije

Obzorje Evropa: Projekt Aeros, prispevek EU v višini 12 milijonov EUR

Glede na uporabo meta operacijskih sistemov na energetskem področju, pretok podatkov iz naprav interneta stvari iz vetrnih in fotonapetostnih virov do robnih računalniških vozlišč, ki se nahajajo neposredno na energetskih virih in so z njimi povezana.

Vozlišča obdelujejo podatke in jih pošljejo nazaj virom energije. Prav tako pošiljajo in prejemajo zbirne podatke v oblak in iz njega. Ponudniki energije lahkoskupaj z inteligenco v oblaku sprejemajo usklajene odločitve za uravnoteženje elektroenergetskega omrežja. Orkestracija proizvodnje vetrne in fotovoltaične energije vodi k bolj optimalni porabi in povečanemu dobičku za ponudnike energije. 

Primer uporabe: Pametna logistika na terminalskih postajah

Obzorje Evropa: Projekt Incode, prispevek EU 8 milijonov EUR

V primeru uporabe v logističnem sektorju tehnologija roj prinaša gospodarske, varnostne in pravne koristi.

Informacije o tovoru, vključno s pogoji prevoza predmetov, kot je pokvarljiva hrana, tečejo od mobilnih senzorjev interneta stvari v voznem parku tovornjakov v realnem času do lokalnega podatkovnega centra v skladišču. Tukaj se uporablja za registracijo in avtentikacijo pošiljke.

Statični IoT senzorji v skladišču zagotavljajo informacije o stanju inventarja. Nekateri lokalni podatki se kombinirajo z inteligenco v oblaku prek logistične aplikacije. Nato lokalni podatkovni center prejme ukaze za upravljanje roja končnih naprav/vozil za (razkladanje) tovornjakov po urniku.

To preprečuje poškodbe pokvarljivega blaga in zmanjšuje stroške na enoto pri uporabi tovornjakov in nakladalnih vozil. Usklajeno (raz)nalaganje prinaša tudi koristi v smislu varnosti pri delu, saj preprečuje napačno ravnanje z izdelki.

Poleg tega je logistična aplikacija zaupanja vreden pravni okvir za vse logistične akterje: cestni prevozniki, carina, skladišča, distributerji, celo trgovci na drobno.

Kognitivni oblak: Kontinuum računalništva, ki temelji na umetni inteligenci, od projektov v oblaku do robov

Umetna inteligenca bo sedanje oblake preoblikovala v kognitivne oblake. Kognitivni oblaki bodo v interakciji z vsemi plastmi računalniške kontinuitete ter se bodo inteligentno prilagodili spremembam v vedenju aplikacij in variabilnosti podatkov. Ponujal bo samodejno uvajanje ter mobilnost in prilagodljivost storitev od oblaka do roba.

Razvijalci aplikacij bodo imeli večji nadzor nad omrežnimi, računalniškimi in podatkovnimi infrastrukturami in storitvami, končni uporabnik pa bo imel koristi od nemotenega dostopa do neprekinjenega storitvenega okolja.

Iz razpisa HE WP2021–22 o kognitivnem oblaku: Kontinuum računalništva, ki temelji na umetni inteligenci, od oblaka do roba (HORIZON-CL4–2022-DATA-01–02), je bilo izbranih 9 raziskovalnih in inovacijskih projektov: AC3; ACES; Oblačna koža; CODECO; COGNIFOG; DECICE; BREZ ROBA; MLSysOps; SovereignEdge.Cognit. Projekti so se začeli v začetku leta 2023 in se bodo izvajali do konca leta 2025. Prejeli bodo 50 milijonov evrov sredstev EU.

Oglejte si razpis za projekte kognitivnega oblaka

Odprtokodna koda za projekte storitev v oblaku

Odprtokodni projekti za storitve v oblaku razvijajo virtualna okolja, metode in orodja. Ti lahko delujejo z uvedbo popolnih odprtokodnih nizov od jedra do aplikacij v oblaku, ki vključujejo ciljno usmerjene ustrezne procesne arhitekture evropskih pobud. Na primer RISC-V.

Potrebni razvoj zagotavlja simulacijo ciljno usmerjene arhitekture, ki omogoča potrjevanje, preverjanje in preskušanje zanesljivosti plasti programske opreme nad določenimi arhitekturami.

Odprti vmesniki strojne opreme lahko integrirajo komponente v procesorske arhitekture in so pripravljeni za uvajanje aplikacij v oblaku. Poudarek bi moral biti na optimizaciji in razširitvi možnosti vmesnikov zgoraj navedenih komponent v zvezi z obstoječimi standardi strojnega računalništva.

Programska oprema mora zagotoviti osnovno inicializacijo strežnikov v oblaku, ki temeljijo na komponentah procesorja in vmesnikih za izvajanje za operacijske sisteme in programe.

4 izbrani raziskovalni in inovacijski projekti na to temo, AERO; OpenCube; Riser in Vitamin-V, ki se je začel v začetku leta 2023 in bo trajal do konca leta 2025. Prejeli bodo 22 milijonov evrov sredstev EU.

Raziskovalna prizadevanja nedavno začetih projektov so okrepljena z usklajevalnim in podpornim ukrepom OpenContinuum in Unlock-CEI. Sredstva EU za ta dva ukrepa znašajo 3 milijone EUR. Začeli so se sredi leta 2022 in bodo delovali do konca leta 2024.

Poleg tega je bil za financiranje v okviru posebne teme – HiPEAC, izbran usklajevalni in podporni ukrep v zvezi s časovnim načrtom za računalniško in sistemsko tehnologijo naslednje generacije. Sredstva EU, dodeljena HiPEAC, znašajo 2 milijona EUR. Ukrep se je začel konec leta 2022 in bo trajal do sredine leta 2025.

Oglejte si razpis za odprtokodne projekte

Oglejte si poziv k podpornemu ukrepu za časovni načrt

Naslednji razpisi so se pred kratkim zaključili in čakajo na odločitve ali pa bodo odprti pozneje letos.

Kontinuum kontinuuma kognitivnega računalništva: Inteligenca in avtomatizacija za učinkovitejšo obdelavo podatkov

Projekti v okviru te teme razpisa naj bi prispevali k naslednjim rezultatom:

• Krepitev odprtosti in odprte strateške avtonomije v razvijajočih se podatkih in gospodarstvih umetne inteligence v celotnem računalniškem kontinuiteti, vključno s prilagojenim povezovanjem sistemov na robu in na ravni naprav, potrjevanjem ključnih sektorjev in spodbujanjem evropskih vrednostnih verig za pospešitev in usmerjanje digitalnega in zelenega prehoda.
• Utiranje poti strateškemu industrijskemu sodelovanju pri obdelavi podatkov, ki je potrebno za podporo prihodnjim hiperdistribuciranim aplikacijam, z vzpostavitvijo odprtih platform, ki podpirajo nastajajoči industrijski ekosistem odprtih robov, ki je ključnega pomena za vzpostavitev zrele evropske dobavne verige.
• Vzpostavitev prilagodljivega hibridnega računalništva, kognitivnih oblakov in inteligence na robu, ki presega današnje naložbe v podatkovno infrastrukturo.

Raziskovalni in inovacijski projekti na to temo so bili izbrani leta 2023 in naj bi se začeli v začetku leta 2024 ter se izvajali do konca leta 2026.

Projekti, ki pokrivajo to temo, bodo prejeli 28 milijonov evrov sredstev EU.

Raziskovalna prizadevanja izbranih projektov bodo okrepljena z usklajevalnim in podpornim ukrepom, osredotočenim na raziskave in politiko računalniške kontinuitete. Temu ukrepu bo dodeljen znesek v višini 2 milijonov EUR iz sredstev EU.

Poleg tega bo za financiranje izbran usklajevalni in podporni ukrep v zvezi s sodelovanjem z Nacionalno znanstveno fundacijo (NSF) na področju temeljnih raziskav in novih konceptov za porazdeljeno računalništvo in umetno inteligenco. Temu ukrepu bo dodeljen znesek v višini 1 milijona EUR v obliki financiranja EU.

Oglejte si poziv za kontinuum kontinuuma kognitivnega računalništva

Oglejte si poziv k podpornemu ukrepu za kontinuiteto raziskav in politike računalništva v oblaku

Oglejte si poziv k sodelovanju z NSF

Poskusno izvajanje nastajajočih pametnih platform interneta stvari in decentraliziranih obveščevalnih razpisov

Tema razpisa naj bi bila odprta konec leta 2023. Pričakuje se, da bo prispeval k izvajanju paradigem robov v realnih okoljih in utrl pot strateškemu industrijskemu sodelovanju pri obdelavi podatkov. To je potrebno za podporo prihodnjim hiperdistribuciranim aplikacijam z izgradnjo evropskih dobavnih verig, ki podpirajo nastajajoči ekosistem odprtih robov ter prikazujejo medpodročne standardizacijske in nadgradnje infrastrukturnih rešitev.

Izbrani inovacijski projekti naj bi se začeli izvajati v začetku leta 2025 in se bodo izvajali do konca leta 2027. Znesek 45 milijonov EUR sredstev EU bo dodeljen projektom, ki pokrivajo to temo.

Oglejte si poziv k pametnim platformam interneta stvari

Open Source for Cloud/Edge za podporo evropskemu razpisu za digitalno avtonomijo

Razpis bo odprt konec leta 2023. Pričakuje se, da bo prispeval k obema naslednjima rezultatoma:

1. Predstavitev prototipov oblakov in strežnikov na robu v ustreznih centraliziranih in porazdeljenih okoljih ter omogočanje uvedbe popolne računalniške infrastrukture, ki temelji na evropski procesorski tehnologiji. S tem bi bilo treba vzpostaviti popoln nabor odprte računalniške arhitekture, ki podpira nastajajoče procesne arhitekture, kot je RISC-V.
2. Utrjevanje standardov in najboljših praks evropske arhitekture odprtega računalništva ter razmislek o tem, kako se prilagaja sedanjim industrijskim standardom.

Izbrani raziskovalni in inovacijski projekti naj bi se začeli v začetku leta 2025 in se bodo izvajali do konca leta 2027. Znesek 20 milijonov EUR sredstev EU bo dodeljen projektom, ki pokrivajo to temo.  

Projekti na to temo bodo podprti z usklajevalnim in podpornim ukrepom v zvezi s shemo javnega priznavanja odprtokodnih virov. Ta ukrep bo dodeljen 2 milijona EUR sredstev EU.

Oglejte si razpis za odprto kodo za oblak/obrobo za podporo evropski digitalni avtonomiji

Pregled usklajevalnega in podpornega ukrepa v zvezi z javno shemo priznavanja odprtokodnih virov

Osnove programskega inženiringa klic

Tema razpisa se bo začela konec leta 2023. Pričakuje se, da bo prispeval k razvoju odgovornih metod, orodij in najboljših praks programske opreme. Med drugim bo spodbudila nove tehnologije umetne inteligence in podatkovne tehnologije za pospešitev razvoja in vzdrževanja programske opreme. To vključuje večarhitekturne sisteme, ki obravnavajo zlasti učinkovito in prožno modeliranje, preverjanje in potrjevanje ter ocenjevanje in blažitev ranljivosti.

Izbrani projekti naj bi se začeli izvajati v začetku leta 2025 in se bodo izvajali do konca leta 2027. Znesek 14 milijonov EUR sredstev EU bo dodeljen projektom, ki pokrivajo to temo.  

Raziskovalna prizadevanja teh projektov bodo podprta z usklajevalnim in podpornim ukrepom v zvezi s sistemom javnega priznavanja odprtokodnih virov. Ta ukrep bo dodeljen 2 milijona EUR sredstev EU.

Oglejte si poziv o temeljih programskega inženiringa

Pregled usklajevalnega in podpornega ukrepa v zvezi z javno shemo priznavanja odprtokodnih virov

Pozivi za obdobje 2025–2027 pri pripravi

Generalni direktorat za komunikacijska omrežja vsebine in tehnologijo (GD CNECT) je organiziral sestanek z naslovom Koncertacija in posvetovanje o kontinuiteti računalništva: Od oblaka do roba do interneta stvari“ 10. in 11. maja 2023. Poleg dejavnosti koncentracije projektov je bil cilj razpravljati o prednostnih raziskovalnih nalogah za obdobje 2025–2027 s strokovnjaki s tega področja.

Dogodek je združil organizacije in posameznike iz različnih skupnosti, da bi predstavili svoje zanimanje na področju oblakov, Edge in IoT. Spodbujanje razprave med strokovnjaki, ki jih podpira GD CNECT, je ustvarilo veliko obveščevalnih podatkov, ki bodo prispevali k prihodnji opredelitvi raziskovalnih področij za naložbe, ki jo bo pripravila Komisija.

Udeleženci posvetovalnega dela dogodka so opredelili evropsko vizijo za področje interneta stvari v oblaku s štirimi glavnimi raziskovalnimi usmeritvami za naslednji delovni program Obzorje Evropa (2025–2027). Te raziskovalne usmeritve so bile predstavljene na zaključni seji ob koncu dneva in prejele močno podporo udeležencev: