Program politike Evropske unije za digitalno desetletje določa naše cilje za digitalno preobrazbo, pri čemer je en cilj 10 000 podnebno nevtralnih robnih vozlišč. To pomeni, da imajo oblak, rob in internet stvari veliko vlogo.
Računalništvo na robu v povezavi z internetom stvari in računalništvom v oblaku Evropi ponuja novo priložnost, da zadosti povpraševanju po infrastrukturah za obdelavo podatkov naslednje generacije in okrepi svoje zmogljivosti za obdelavo podatkov. Zato lahko Evropa poveča svojo tehnološko suverenost. Predstavlja tudi novo paradigmo za obdelavo podatkov in inteligenco na robu in celo na ravni naprav. Obdelava mora biti bližje kraju, kjer se podatki proizvajajo, da se obravnavajo latenca, varnost, zasebnost in okoljske potrebe.
Ob upoštevanju hitrega razvoja na tem področju zunaj EU so za hitre rezultate evropske industrije, zlasti malih in srednjih podjetij, potrebne naložbe v raziskave in inovacije na področju računalništva v oblaku, na robu in interneta stvari.
Splošni cilj raziskav in inovacij na tem kombiniranem področju oblaka, roba in interneta stvari je vzpostaviti evropske dobavne in vrednostne verige v kontinuumu od oblaka do interneta stvari z vključevanjem ustreznih elementov računalništva, povezljivosti, interneta stvari, umetne inteligence in kibernetske varnosti ter z raziskovanjem novih konceptov za decentralizirano inteligenco, kot je računalništvo rojev.
Kognitivne tehnologije interneta stvari v oblaku na robu roba (Cloud-Edge-IoT) z izboljšano zmogljivostjo, ki jih omogoča umetna inteligenca, bodo povečale evropsko avtonomijo v podatkovnem gospodarstvu, ki je potrebna za podporo prihodnjim hiperdistribuiranim aplikacijam.
Najpomembneje je, da je splošni cilj raziskav in inovacij v računalniškem kontinuumu računalništvo v oblaku na robu interneta stvari podpreti nemoteno in zanesljivo povezovanje različnih računalniških in podatkovnih okolij ter zagotoviti digitalno avtonomijo Evrope v ključnih tehnoloških in aplikacijskih sektorjih. Rezultati raziskovalnih in inovacijskih projektov bodo zagotovili tehnološko podlago za druga nastajajoča področja, kot so virtualni svetovi in industrijski metaverzum.
Raziskovalni projekti v okviru programov Obzorje 2020 in Obzorje Evropa
Evropska komisija financira vrsto projektov v zvezi z računalništvom v oblaku, računalništvom na robu in internetom stvari. To vključuje projekte, ki se še vedno izvajajo v okviru programa Obzorje 2020, in projekte, ki se financirajo v okviru njegovega naslednika, programa Obzorje Evropa.
Preberite več o projektih
Te projekte in primere njihove uporabe lahko raziščete v spodnjih zavihkih.
Vsi naslednji projekti so se začeli v okviru programa Obzorje 2020. Vključujejo projekte o internetu stvari naslednje generacije, računalništvu v oblaku in programskih tehnologijah. Več informacij o teh projektih je na voljo na spletišču pobude EUCloudEdgeIoT.
Projekti interneta stvari naslednje generacije
Tehnologije in aplikacije interneta stvari (IoT) so korenito spremenile vse sektorje družbe in gospodarstva. So bistveni element interneta naslednje generacije (NGI).
Izziv je bil izkoristiti tehnološko moč EU za razvoj naslednje generacije naprav in sistemov interneta stvari, ki spodbujajo napredek na področju omogočitvenih tehnologij, kot so 5G, kibernetska varnost, porazdeljeno računalništvo, umetna inteligenca, razširjena resničnost in taktilni internet.
Cilj raziskovalnih in inovacijskih projektov na tem področju, ki jih financira EU, je bil razviti in predstaviti nove koncepte interneta stvari in rešitve za podporo viziji NGI, da bi bolje služili končnemu uporabniku.
Šest izbranih projektov na to temo, iNGENIOUS, IntelloT, IoT-NGIN, VEDLIoT, ASSIST-IoT in TERMINET, se je začelo konec leta 2020 in se bo izvajalo do tretjega četrtletja 2023. Prejeli so 48 milijonov evrov sredstev EU. Uporaba teh projektov se je pomnožila z javnimi razpisi v višini skoraj 4 milijonov EUR. To dodatno spodbuja oblikovanje ekosistema, v katerega se postopoma vključujejo MSP in industrijski akterji.
Projekti interneta stvari naslednje generacije so ustvarili veliko znanstvenih rezultatov z opredelitvijo novih arhitektur, metod strojnega učenja in vidikov integracije strojne opreme ob upoštevanju vidikov kibernetske varnosti in zasebnosti podatkov.
Poleg tega so bile v okviru pilotnih projektov preizkušene tehnologije na zelo različnih področjih, vključno z: energija, okolje, stavbe, promet, mobilnost, logistika, industrija, kmetijstvo, preskrba s hrano, obvladovanje kriznih razmer, zdravje, pametna mesta in skupnosti.
Oglejte si razpis za te projekte
Primer uporabe: Samodejna prekinitev v sili za pešce
Obzorje 2020: Projekt VEDLIoT, prispevek EU v višini 8 milijonov EUR
Primer uporabe v prometnem sektorju potrjuje uporabo samodejnega zaviranja pešcev v sili. Ta sistem uporablja podatke iz naprav interneta stvari v avtomobilu, kot so kamere ali senzorji, in jih obdeluje v vozilu. Avto komunicira z inteligentnim prehodom, ki obdeluje podatke in pošlje kontrolni signal nazaj v avto.
V primeru morebitnega trka bi sprožil sistem za zaviranje v sili avtomobila. Različni algoritmi za mestno in podeželsko okolje so še vedno izziv za prihodnje raziskave, vendar so trenutni dosežki že velik korak naprej k povečanju varnosti pešcev.
Primer uporabe: Pametno kmetovanje
Razpisniprojekt v okviru programa Obzorje 2020: TERMINET, prispevek EU v višini 8 milijonov EUR
Pametno kmetovanje pomaga kmetom preprečiti škodo na njihovih pridelkih. Sistem temelji na pretoku podatkov iz naprav interneta stvari (IoT), kot so senzorji za rastline in živino, vremenske postaje in kmetijski objekti. Podatki iz teh naprav se kombinirajo z redno zbranimi podatki, ki prihajajo iz dronov in agrobotov.
Podatki se pretakajo v lokalni center za računalništvo na robu, ki je v primeru kmetijstva kmetija.
Nekatere od teh informacij se prenesejo v oblak, tj. kmetijsko aplikacijo. Informacije o kmetiji v realnem času in dnevne informacije skupaj z informacijami v oblaku omogočajo kmetom, da sprejemajo kvalificirane odločitve. Na ta način lahko omejijo škodo na svojih pridelkih, povečajo pridelek in posledično dobiček. Pametno kmetovanje koristi tudi okolju, saj bo odmerjanje pesticidov natančnejše, njegova skupna količina pa se bo zmanjšala.
Računalništvo v oblaku: za projekte kontinuuma pametnega računalništva v oblaku
Izziv raziskovalnih in inovacijskih projektov računalništva v oblaku je razviti celovite rešitve v oblaku in testne platforme, ki združujejo različne izvedbene platforme za vseprisotna in brezhibna računalniška okolja kot temelj za popoln računalniški kontinuum.
To zahteva nove rešitve za združevanje infrastruktur, programskih aplikacij in storitev ter sestavljanje dinamičnih delovnih tokov, ki se lahko v realnem času odzovejo na nepredvidljive velikosti podatkov, razpoložljivost, lokacije in stopnje.
To bo razvijalcem aplikacij omogočilo večji nadzor nad omrežnimi, računalniškimi in podatkovnimi infrastrukturami in storitvami. Končni uporabnik bo imel koristi tudi od nemotenega dostopa do stalnih storitvenih okolij.
Pet izbranih projektov na to temo FIZIKA, PODATKI, ČARNOST, SERRANO in AI-SPRINT se je začelo v začetku leta 2021 in se bo izvajalo do začetka leta 2024. Prejeli so 19,4 milijona evrov sredstev EU.
Raziskave in inovacije na področju računalništva v oblaku so izboljšale inovacije na področju računalništva v oblaku v Evropi z ustvarjanjem novih poslovnih modelov in povečanjem konkurenčnosti evropske industrije, zlasti MSP.
Rezultati raziskav so zagotovili ključne tehnološke gradnike za vzpostavitev interoperabilne, odprte, varne in z viri gospodarne evropske infrastrukture v oblaku. Evropska industrija je dobila nova orodja in storitve za vzpostavitev alternativne ponudbe v oblaku, ki omogoča varno shranjevanje in obdelavo evropskih podatkov v Evropi v skladu z evropskimi pravili in vrednotami.
Evropska zveza za računalništvo v oblaku se bo izognila koncentraciji na trgu okrog nekaj neevropskih akterjev, kar pri uporabnikih vzbuja pomisleke glede njihove zmožnosti, da ohranijo nadzor nad svojimi podatki, in ustvarja tveganje vezanosti na ponudnika.
Oglejte si razpis za te projekte.
Projekti na področju tehnologij programske opreme
Večja kompleksnost sedanjih in nastajajočih sistemov IKT predstavlja več izzivov na ravni programske in strojne opreme. To vključuje nove zahteve glede integracije in kibernetske varnosti. Uporabniki potrebujejo brezhibno povezljivost, obilno računalniško moč in neomejen dostop do podatkov, neodvisno od osnovne infrastrukture.
Zato moramo najti nove načine za obvladovanje te kompleksnosti programske opreme, kakršne še ni bilo: od analize in zasnove zahtev do razvoja in testiranja, uvajanja in delovanja v zelo heterogenih in dinamično samorekonfigurirajočih sistemih.
Sedem izbranih projektov na to temo COSMOS, ELEGANT, FOCETA, PIACERE, SWForum.eu, VeriDevOps in XANDAR se je začelo konec leta 2020 in se bo izvajalo do četrtega četrtletja 2023. Prejeli so 30 milijonov evrov sredstev EU.
Naložbe v programsko inženirstvo vplivajo na celotno področje IKT, saj je programska oprema povsod. Vse IKT tehnologije izkoriščajo orodja programskega inženiringa. Zlasti rezultati projektov, ki raziskujejo tehnologije programske opreme, vplivajo na način razvoja kompleksnih sistemov programske opreme, kot so kibernetski fizični sistemi, sistemi, pomembni za varnost, ali storitve, ki se bodo uporabljale v kontinuumu oblakov.
Uporaba in integracija umetne inteligence in tehnik strojnega učenja v različnih fazah razvoja programske opreme in življenjskega cikla delovanja ter ustvarjanje novih verig orodij, ki sprejemajo in širijo filozofijo DevOps, so povečali učinkovitost in produktivnost razvojnih ekip. To še posebej velja za mala in srednje velika podjetja.
Poleg učinka, ki ga je dosegel raziskovalni in inovacijski projekt, je SWForum prispeval tudi k raziskovalnemu načrtu in političnim priporočilom na področju programskega inženiringa in odprte kode.
Raziskovalna prizadevanja sedanjih projektov programa Obzorje 2020 na tem področju so bila okrepljena z usklajevalnimi in podpornimi ukrepi OPEN DEI, EU-IoT, SWForum in Hub4Cloud.
Oglejte si razpis za te projekte
V okviru programa Obzorje Evropa se financirajo naslednji projekti, ki so se začeli izvajati konec leta 2022 ali v začetku leta 2023. Vključujejo projekte o meta operacijskih sistemih in programskih orodjih, kognitivnem oblaku in odprti kodi za storitve v oblaku. Več informacij o teh projektih je na voljo na spletišču pobude EUCloudEdgeIoT.
Meta operacijski sistemi in programska orodja za decentralizirane projekte na področju obveščevalnih podatkov in rojev
V prejšnjem okvirnem programu je Evropska unija vlagala v centralizirane sisteme, pri čemer so platforme interneta stvari gostovale na osrednjih lokacijah v oblaku. Vendar pa se sedanja raziskovalna prizadevanja preusmerjajo na novo paradigmo, ki navaja, da se mora obdelava podatkov premakniti iz oblaka na rob in celo na raven naprave.
Da bi Komisija omogočila in pospešila ta korak, je objavila dva razpisa programa Obzorje Evropaza ukrepe na področju raziskav in inovacij za kontinuum oblaka na robu:
- Meta operacijski sistemi za robove;
- Orodja za načrtovanje decentralizirane obveščevalne dejavnosti in rojev.
Cilj prvega razpisa je podpreti raziskave o meta operacijskih sistemih za Edge, ki uporabljajo odprte platforme, in spodbujati ekosistem odprtega roba. Njegov cilj je orkestrirati veliko število porazdeljenih heterogenih računalniških virov.
Šest izbranih projektov na to temo, NEPHELE, ICOS, AeROS, NEMO, NebulOus in FluidOS, se je začelo konec leta 2022 in se bo izvajalo do leta 2025. Prejeli bodo 59 milijonov evrov sredstev EU.
Drugi razpis se osredotoča na raziskave in inovacije za programska orodja za decentralizirano inteligenco in roje. Projekti razvijajo agilne in varne arhitekture za sodelovalna pametna vozlišča z decentralizirano ali rojno inteligenco in avtonomijo. Pet izbranih projektov na to temo, OpenSwarn, INCODE, SMARTEDGE, TaRDIS in OASEES, se je začelo v začetku leta 2023 in se bo izvajalo do leta 2025. Prejeli bodo 37 milijonov evrov sredstev EU.
Oba sklopa projektov sta namenjena izboljšanju energijske učinkovitosti, izgradnji zaupanja vrednih in varnih odprtokodnih rešitev ter podpiranju odprtih standardov. Temeljijo na umetni inteligenci, so skladni z načeli podatkovnega prostora in raziskujejo napredne koncepte, kot so samooptimizacija, samozdravljenje in rekonfiguracija.
Da bi olajšali uporabo njihovih rešitev, bodo projekti prikazali meta operacijske sisteme in tehnologije rojev v ključnih sektorjih, kot so energetika, promet, mobilnost, kmetijstvo, kmetijstvo, zdravje, logistika, proizvodnja, tovarne, stavbe, komunalne storitve, pametna mesta in skupnosti.
Oglejte si razpis za meta operacijske sisteme
Oglejte si poziv k decentralizirani obveščevalni dejavnosti in rojem
Primer uporabe: Posode za računalništvo na robu v bližini obnovljivih virov energije
Obzorje Evropa: Projekt AEROS, prispevek EU v višini 12 milijonov EUR
Glede na uporabo metaoperacijskih sistemov na področju energije se podatki prenašajo iz naprav interneta stvari vetrnih in fotovoltaičnih virov v vozlišča računalništva na robu, ki se nahajajo neposredno pri virih energije in so z njimi povezana.
Vozlišča obdelujejo podatke in jih pošiljajo nazaj v vire energije. Prav tako pošiljajo in prejemajo zbirne podatke v oblak in iz njega. Skupaj z inteligenco v oblaku lahko ponudniki energije sprejemajo usklajene odločitve za uravnoteženje elektroenergetskega omrežja. Orkestracija proizvodnje energije iz vetrne in fotovoltaične energije vodi k optimalnejši porabi in večjemu dobičku za ponudnike energije.
Primer uporabe: Pametna logistika na terminalskih postajah
Obzorje Evropa: Projekt INCODE, prispevek EU v višini 8 milijonov EUR
V primeru uporabe v logističnem sektorju tehnologija rojev prinaša gospodarske, varnostne in pravne koristi.
Informacije o tovoru, vključno s pogoji prevoza predmetov, kot je pokvarljiva hrana, tečejo iz mobilnih IoT senzorjev voznega parka tovornjakov v realnem času v lokalni podatkovni center v skladišču. Tukaj se uporablja za registracijo in avtentikacijo pošiljke.
Statični IoT senzorji v skladišču zagotavljajo informacije o stanju zalog. Nekateri lokalni podatki so združeni z obveščevalnimi podatki v oblaku prek logistične aplikacije. Nato lokalni podatkovni center prejme ukaze za upravljanje roja končnih naprav/vozil za (raz)natovarjanje tovornjakov v skladu s časovnim razporedom.
To preprečuje poškodbe pokvarljivega blaga in zmanjšuje stroške na enoto pri uporabi tovornjakov in nakladalnih vozil. Usklajeno (raz)tovarjanje prinaša tudi koristi v smislu varnosti pri delu, saj preprečuje neustrezno ravnanje z izdelki.
Poleg tega je logistična aplikacija zaupanja vreden pravni okvir za vse logistične akterje: cestni prevozniki, carine, skladišča, distributerji, celo trgovci na drobno.
Kognitivni oblak: Računalniški kontinuum, ki ga omogoča umetna inteligenca, od projektov v oblaku do projektov na robu
Umetna inteligenca bo sedanje oblake spremenila v kognitivne oblake. Kognitivni oblaki bodo komunicirali z vsemi plastmi računalniškega kontinuuma ter se inteligentno odzivali in prilagajali spremembam v vedenju aplikacij in variabilnosti podatkov. Ponujala bo samodejno uvajanje ter mobilnost in prilagodljivost storitev od oblaka do roba.
Razvijalci aplikacij bodo imeli večji nadzor nad omrežnimi, računalniškimi in podatkovnimi infrastrukturami in storitvami, končni uporabnik pa bo imel koristi od nemotenega dostopa do neprekinjenega storitvenega okolja.
Poziv HE WP2021-22 o kognitivnem oblaku: Z umetno inteligenco podprt računalniški kontinuum od oblaka do roba (HORIZON-CL4-2022-DATA-01-02) je bilo izbranih 9 raziskovalnih in inovacijskih projektov: AC3; ACES; CloudSkin; CODECO; COGNIFOG; ODLOČITEV; EDGELESS; MLSysOps; SovereignEdge.Cognit (angleščina). Projekti so se začeli v začetku leta 2023 in se bodo izvajali do konca leta 2025. Prejeli bodo 50 milijonov evrov sredstev EU.
Oglejte si razpis za projekte kognitivnega oblaka
Odprta koda za projekte storitev v oblaku
Odprta koda za projekte storitev v oblaku razvija virtualna okolja, metode in orodja. Ti lahko delujejo z uvedbo popolnih odprtokodnih nizov od jedra do aplikacij v oblaku, ki vključujejo ciljno usmerjene ustrezne procesne arhitekture evropskih pobud. Na primer, RISC-V.
Potrebni razvoj zagotavlja simulacijo ciljne arhitekture, ki omogoča potrjevanje, preverjanje in testiranje zanesljivosti plasti programske opreme nad določenimi arhitekturami.
Odprti vmesniki strojne opreme lahko integrirajo komponente v procesorske arhitekture in so pripravljeni za uvajanje aplikacij v oblaku. Osredotočiti bi se bilo treba na optimizacijo in razširitev možnosti vmesnikov navedenih komponent glede na obstoječe standarde računalniške strojne opreme.
Programska oprema bi morala zagotavljati osnovno inicializacijo strežnikov v oblaku na podlagi komponent procesorja in vmesnikov za izvajanje operacijskih sistemov in programov.
4 izbrani raziskovalni in inovacijski projekti na to temo, AERO; OpenCUBE; Projekta RISER in Vitamin-V sta se začela v začetku leta 2023 in se bosta izvajala do konca leta 2025. Prejeli bodo 22 milijonov evrov sredstev EU.
Raziskovalna prizadevanja nedavno začetih projektov so okrepljena z usklajevalnimi in podpornimi ukrepi OpenContinuum in Unlock-CEI. Sredstva EU za ta dva ukrepa znašajo 3 milijone EUR. Začeli so se sredi leta 2022 in bodo trajali do konca leta 2024.
Poleg tega je bil za financiranje v okviru namenske teme HiPEAC izbran usklajevalni in podporni ukrep v zvezi s časovnim načrtom za računalniško in sistemsko tehnologijo naslednje generacije. Sredstva EU, dodeljena HiPEAC-u, znašajo 2 milijona evrov. Ukrep se je začel izvajati konec leta 2022 in bo trajal do sredine leta 2025.
Oglejte si razpis za odprtokodne projekte
Oglejte si razpis za podporni ukrep kažipota
Naslednji razpisi so se nedavno zaključili in čakajo na odločitve ali pa se bodo odprli pozneje letos.
Kognitivni računalniški kontinuum: Inteligenca in avtomatizacija za učinkovitejšo obdelavo podatkov
Projekti na to temo razpisa naj bi prispevali k naslednjim rezultatom:
- Krepitev odprtosti in odprte strateške avtonomije v razvijajočih se podatkih in ekonomijah umetne inteligence v celotnem računalniškem kontinuumu, vključno s prilagojenim povezovanjem sistemov na robu in na ravni naprav, potrjevanjem ključnih sektorjev ter spodbujanjem evropskih vrednostnih verig za pospešitev in usmerjanje digitalnega in zelenega prehoda.
- utiranje poti strateškemu industrijskemu sodelovanju pri obdelavi podatkov, ki je potrebna za podporo prihodnjim hiperdistribuiranim aplikacijam, z vzpostavitvijo odprtih platform, ki podpirajo nastajajoči industrijski ekosistem odprtih robov, ki je ključnega pomena za vzpostavitev zrele evropske dobavne verige.
- Vzpostavitev prilagodljivega hibridnega računalništva, kognitivnih oblakov in inteligence na robu, ki presega današnje naložbe v podatkovno infrastrukturo.
Raziskovalni in inovacijski projekti na to temo so bili izbrani leta 2023 in naj bi se začeli v začetku leta 2024 ter trajali do konca leta 2026.
Projekti na to temo bodo prejeli 28 milijonov evrov sredstev EU.
Raziskovalna prizadevanja izbranih projektov bodo okrepljena z usklajevalnimi in podpornimi ukrepi, osredotočenimi na raziskave in politiko na področju računalništva v kontinuiteti. Za ta ukrep bo namenjenih 2 milijona evrov sredstev EU.
Poleg tega bodo za financiranje izbrani usklajevalni in podporni ukrepi za sodelovanje z nacionalno znanstveno fundacijo (NSF) na področju temeljnih raziskav in novih konceptov za porazdeljeno računalništvo in inteligenco rojev. Za ta ukrep bo dodeljen znesek v višini 1 milijona evrov sredstev EU.
Oglejte si poziv k kognitivnemu računalniškemu kontinuumu
Oglejte si poziv k podpornemu ukrepu za kontinuirane raziskave in politiko na področju računalništva v oblaku
Oglejte si razpis za sodelovanje z NSF
Pilotni projekti v zvezi z nastajajočimi platformami pametnega interneta stvari in decentraliziranim razpisom za zbiranje obveščevalnih podatkov
Ta tema razpisa naj bi se odprla konec leta 2023. Pričakuje se, da bo prispeval k izvajanju robnih paradigem v realnih okoljih in utrl pot strateškemu industrijskemu sodelovanju pri obdelavi podatkov. To je potrebno za podporo prihodnjim hiperdistribuiranim aplikacijam z izgradnjo evropskih dobavnih verig, podporo nastajajočemu ekosistemu odprtih robov, prikazom standardizacije med področji in nadgradnjami infrastrukturnih rešitev na robu.
Izbrani inovacijski projekti naj bi se začeli v začetku leta 2025 in se bodo izvajali do konca leta 2027. Znesek 45 milijonov evrov sredstev EU bo dodeljen projektom, ki zajemajo to temo.
Oglejte si razpis za pametne platforme IoT
Open Source for Cloud/Edge za podporo evropskemu razpisu za digitalno avtonomijo
Razpis se bo začel konec leta 2023. Pričakuje se, da bo prispeval k obema naslednjima rezultatoma:
- Predstavitev prototipov strežnikov v oblaku in na robu v ustreznih centraliziranih in porazdeljenih okoljih ter omogočanje popolne uvedbe računalniške infrastrukture na podlagi evropske procesorske tehnologije. S tem bi se moral vzpostaviti celoten sklad odprte računalniške arhitekture, ki podpira nastajajoče procesne arhitekture, kot je RISC-V.
- Konsolidacija standardov in najboljših praks evropske odprte računalniške arhitekture ter razmislek o tem, kako se prilagaja sedanjim industrijskim standardom.
Izbrani raziskovalni in inovacijski projekti naj bi se začeli v začetku leta 2025 in se izvajali do konca leta 2027. Projektom na to temo bo dodeljenih 20 milijonov evrov sredstev EU.
Projekti na to temo bodo podprti z usklajevalnim in podpornim ukrepom za javno shemo priznavanja za odprto kodo. Za ta ukrep bosta dodeljena 2 milijona evrov sredstev EU.
Oglejte si razpis za odprtokodne storitve v oblaku/na robu v podporo evropski digitalni avtonomiji
Oglejte si usklajevalni in podporni ukrep za javno shemo priznavanja za odprto kodo
Osnove programske opreme Engineering klic
Ta tema razpisa se bo odprla konec leta 2023. Pričakuje se, da bo prispeval k razvoju odgovornih metod programskega inženiringa, orodij in najboljših praks. Med drugim bo izkoristila nove tehnologije umetne inteligence in podatkovne tehnologije, da bi pospešila razvoj in vzdrževanje programske opreme. To vključuje večarhitekturne sisteme, ki obravnavajo zlasti učinkovito in prilagodljivo modeliranje, preverjanje in potrjevanje ter oceno in ublažitev ranljivosti.
Izbrani projekti naj bi se začeli izvajati v začetku leta 2025 in se bodo izvajali do konca leta 2027. Projektom na to temo bo dodeljenih 14 milijonov evrov sredstev EU.
Raziskovalna prizadevanja teh projektov bodo podprta z usklajevalnimi in podpornimi ukrepi za javno shemo priznavanja za odprto kodo. Za ta ukrep bosta dodeljena 2 milijona evrov sredstev EU.
Oglejte si razpis o osnovah programskega inženiringa
Oglejte si usklajevalni in podporni ukrep za javno shemo priznavanja za odprto kodo
Razpisi za obdobje 2025–2027 v pripravi
Generalni direktorat za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (GD CNECT) je organiziral sestanek z naslovom „Concertation and Consultation on the Computing Continuum: From Cloud to Edge to IoT“ z dne 10. in 11. maja 2023. Poleg koncentracije dejavnosti projektov je bil cilj razpravljati o raziskovalnih prednostnih nalogah za obdobje 2025–2027 s strokovnjaki na tem področju.
Dogodek je združil organizacije in posameznike iz različnih skupnosti, da bi predstavili svoje zanimanje za področje oblaka, roba in interneta stvari. S spodbujanjem razprave med strokovnjaki, ki jo je omogočil GD CNECT, se je ustvarilo veliko obveščevalnih podatkov, ki jih bo Komisija upoštevala pri prihodnji opredelitvi raziskovalnih področij za naložbe.
Udeleženci posvetovalnega dela dogodka so opredelili evropsko vizijo za področje interneta stvari na robu oblaka s štirimi glavnimi raziskovalnimi usmeritvami za naslednji delovni program programa Obzorje Evropa (2025–2027). Te raziskovalne usmeritve so bile predstavljene na zaključni seji ob koncu dneva in so prejele močno podporo udeležencev:
Štiri raziskovalne smernice
- Infrastruktura računalniškega kontinuuma/strežniki EU v oblakuPotrebna je
preobrazba infrastrukture računalniškega kontinuuma, zlasti v zvezi z evropskimi strežniki Cloud-Edge. Digitalno avtonomijo v računalniškem kontinuumu je mogoče doseči le s strateškim posredovanjem, ki vodi v spremembo paradigme. Sprejetje RISC-V, odprtokodne arhitekture nabora navodil (ISA), se na splošno predlaga in podpira kot edino sredstvo za krepitev suverenosti EU v računalniškem kontinuumu. Po naložbah EU v procesorje za visokozmogljivostno računalništvo bi bil naslednji korak trg strežnikov na robu oblaka. Pomembnost energetsko ozaveščenega računalništva in oblikovanje združenih katalogov za učinkovito souporabo virov je prav tako treba obravnavati v skladu s predvidenim razvojem kognitivnega kontinuuma v oblaku in na robu. - Kognitivni kontinuum oblaka in roba
Ta razdelek je obravnaval in opredelil ključne izzive za kontinuum oblaka do roba, ki jih postavljajo novi nastajajoči trendi, kot so virtualni svetovi. Da bi industrijski metaverzum in virtualni svetovi postali resničnost, je treba digitalne in fizične pramene določenega prostora vtkati v tkanino novega vesolja, ki ga orkestrira inteligentni oblak, da bi se približal kontinuumu IoT.
Potrebna je celovita inteligentna zmogljivost za orkestracijo podatkov, računalništva in zmogljivosti umetne inteligence v kontinuumu od oblaka do roba/internet stvari. To bi moralo privesti do zaupanja vrednega odločanja za poslovne in zasebne uporabnike. Predstavlja več raziskovalnih izzivov, vključno s celovito integracijo umetne inteligence, dinamično orkestracijo podatkov, novim upravljanjem neprekinjenega delovanja, samoprilagodljivimi oblaki, decentralizirano optimizacijo in konvergenco s 5G/6G. - Naslednja generacija MetaOS za IoT-Edge
Ta del je opredelil izzive, ki izhajajo iz združitve fizičnega in virtualnega sveta. Zaradi razširjene uporabe predmetov interneta stvari in povezanih sistemov so za kompleksnost obdelave podatkov na robu značilni inflacija podatkov, heterogenost podatkovnih tipov in sočasnost nalog. Ta kompleksnost poudarja vlogo nastajajočih omrežnih funkcij, prehoda z interneta stvari na internet digitalnih dvojčkov, od računalništva v oblaku in centralnega računalništva do prostorskega računalništva. To prinaša tudi koristi iz naprednih tehnologij, kot je razširjena resničnost (XR), ki presega avtomatizacijo sistema in robotiko v smeri vizije industrijskega metaverzuma.
Trditev, da je industrijski metaverzum zrelejši od potrošniškega metaverzuma, je bila poudarjena tudi pomembnost porazdeljene inteligence in sodelovalnih industrijskih sistemov na IoT-Edge Continuum kot del širših izzivov Cloud-Edge Continuum. - Kibernetska varnost, zasebnost, interoperabilnost, odprtokodno inženirstvo in inženiring programske opreme:
V zadnjem delu so obravnavani izzivi varnih SecDevOps za kompleksne sisteme z uporabo umetne inteligence v vseh fazah življenjskega cikla razvoja programske opreme (SDLC) in življenjskega cikla delovanja storitev (SOLC). Poudarja tudi pomen upravljanja varnosti v dobavni verigi programske opreme in zagotavljanja zaupnosti podatkov v kontinuumu oblaka. Oddelek se zaključuje z razpravo o novih mehanizmih programskega inženiringa za razvoj (hibridne) kvantne programske opreme ter pomenu odprte strojne in programske opreme.
Zadnje novice
Povezane vsebine
Širša slika