Skip to main content
Shaping Europe’s digital future
Event report | Objava

Evropska komisija na tednu interneta stvari 2022

Strokovnjaki iz industrije in akademskih krogov so se junija zbrali na konferenci v Dublinu, da bi razpravljali o internetu stvari in prihodnosti računalništva na robu, vključno s trendi na področju digitalnih platform in standardizacije, sektorskimi podatkovnimi prostori, tehnologijami interneta stvari za trajnostni razvoj in čezatlantskim sodelovanjem.

Banner of the IoT Week event

© IoT Forum

Teden interneta stvari, ki ga vsako leto organizira forum interneta stvari, strokovnjakom iz industrije in akademskih krogov zagotavlja platformo za razpravo o strateški vlogi interneta stvari pri digitalizaciji našega gospodarstva in družbe. Od 20. do 23. junija 2022 se je več kot 380 govornikov in skoraj 700 udeležencev iz 49 držav lahko ponovno fizično zbralo, tokrat na Irskem, potem ko je lanskoletni dogodek zaradi omejitev zaradi COVID-19 postal popolnoma virtualen.

Predstavniki Komisije so organizirali in sodelovali na številnih konferencah, ki so sprožili razpravo o strateški usmeritvi v zvezi s trajnostnim internetom stvari, standardizacijo in varnostjo. Srečanja so spodbudila močan zagon na področju podatkovne politike, podatkovnih prostorov in podatkovnih tržnic, ki sta ga podprla zavezništvo za inovacije na področju interneta stvari (AIOTI) in združenje za vrednost velepodatkov (BVDA).

Da bi Evropa ohranila svoje prednosti v računalniškem kontinuiteti, mora ustvariti prihodnje evropske platforme za internet stvari in rob, ki jih spodbuja skupnost in so odprte. 22. junija je potekala otvoritvena seja, namenjena novemu sklopu šestih ukrepov za raziskave in inovacije na področju metaoperativnih sistemov (RIA) – ICOS, Fluidos, NEMO, nebulous, Aeros in NEPHELE – ter 3 usklajevalnim in podpornim ukrepom (CSA) – OpenContinuum, Unlock -CEI in HiPEAC – na področju oblakov na robu interneta stvari, ki so prejeli 64 milijonov EUR sredstev EU in so se začeli izvajati 1. septembra (brez blokade CEI in HiPEAC sta se začela 1. junija oziroma 1. decembra). Na seji so razpravljali tudi o vzpostavitvi novega spletnega portala eucloudgeiot.eu, ki deluje kot platforma za podporo ekosistema programa Obzorje Evropa in spodbujanje priložnosti za odprte razpise in obsežno pilotno izvajanje.

Poleg 115 konferenčnih sej dogodka so se registracijski zavezanci lahko seznanili z različnimi drugimi pobudami na področju raziskav in inovacij, ki jih financira EU in so predstavljale svoje delo v razstavnem prostoru tedna interneta stvari, ki ga je odprl irski minister Zelene stranke Ossian Smyth, ki je vključeval projekte, kot so Demeter, GateKeper, InterConnect, NGIoT, OpenDEI in VEDLIoT.

Moč na rob

Direktorica direktorata Future Networks Pearse O’Donohue, ki zastopa Generalni direktorat Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (GD CONNECT), je na otvoritveni slovesnosti predstavila globalno vizijo interneta stvari EU. V geopolitičnih razmerah, s katerimi se trenutno sooča Evropa, je poudaril, da je treba okrepiti našo tehnološko suverenost in zmanjšati našo odvisnost na nekaterih kritičnih področjih. Da bi se Komisija spoprijela s temi izzivi, je še naprej uresničevala svoje digitalne prednostne naloge in začela izvajati ambiciozne nove pobude.

Prva je REPowerEU: načrt za zaustavitev odvisnosti Evrope od ruskih fosilnih goriv pred letom 2030 z diverzifikacijo, varčevanjem in pospešitvijo prehoda na čisto energijo. Hkrati Komisija razvija akcijski načrt za digitalizacijo energije, ki deluje kot sinergija z načrtom REPowerEU. Pametni energetski sistem, ki ga podpira internet stvari, lahko prinese koristi za potrošnike z zagotavljanjem orodij za razumevanje in upravljanje porabe, proizvodnje in shranjevanja energije v času vse večjega deleža obnovljivih virov energije, decentralizirane proizvodnje in električnih vozil. Ključno inovativno načelo interneta stvari naslednje generacije, ki omogoča ta pametni energetski sistem, je decentralizirana inteligenca, ki deluje kot pospeševalna tehnologija za prenos moči na rob omrežja.

Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje evropskega akta o čipih. Komisija je februarja 2022 sprejela predlog v vrednosti 43 milijard evrov za okrepitev polprevodniškega ekosistema v EU, da bi zagotovila odpornost dobavnih verig in zmanjšala zunanje odvisnosti. To bo Evropi omogočilo, da podvoji svoj svetovni tržni delež polprevodnikov na 20 % v skladu s cilji tehnološke suverenosti EU. Eden od ciljev je ustvariti polprevodnike za prihodnje pametne senzorje in računalniške sisteme na robu, s čimer bi ponovno podprli paradigmo „moč do roba“. Evropa mora zato prevzeti vodilno vlogo pri raziskovanju in izkoriščanju nastajajočih paradigm, kot so decentralizirana obveščevalna dejavnost, bralno računalništvo in kognitivno računalništvo.

Ker se računalniška moč približuje robu, zakonodaja o podatkih vpliva na pravila v celotnem računalniškem kontinuiteti. Komisija je predstavila zakonodajni okvir za uspešno podatkovno gospodarstvo, kot je akt o podatkih, ki je bil Svetu in Parlamentu predlagan marca 2022, da bi dali na voljo več podatkov ter določili pravila o uporabi podatkov in dostopu do njih.

Cilj evropske strategije za podatke je vzpostaviti enotni trg za podatke, ki bo zagotovil našo svetovno konkurenčnost in podatkovno suverenost. Komisija prek programa Digitalna Evropa sovlaga v vzpostavitev skupnih evropskih podatkovnih prostorov za sektorje, kot so kmetijstvo, energetika, zdravstvo, proizvodnja in promet, da bi zagotovila, da bo na voljo več podatkov za uporabo v našem gospodarstvu in družbi, hkrati pa ohranila nadzor nad podjetji in posamezniki, ki ustvarjajo podatke.

EU vlaga v evropsko združeno kontinuiteto oblakov, ki bi izpolnjevala visoke standarde varstva podatkov, varnosti, zaščite, energijske učinkovitosti in prenosljivosti, potrebne za digitalni prehod. Komisija od leta 2021 vlaga do 2 milijardi evrov v okviru programov financiranja, kot so Instrument za povezovanje Evrope, Digitalna Evropa, Obzorje Evropa in NextGenerationEU. Nacionalne vlade naj bi te naložbe dopolnile skupaj s svojo zavezanostjo izjavam držav članic v oblaku ter prek mehanizma za okrevanje in odpornost.

Sodelovanje je ključnega pomena

Te evropske pobude kažejo, kako je lahko odzivanje na geopolitične izzive priložnost za pospešitev zelenega in digitalnega prehoda. V ta namen moramo združiti moči na ravni EU in še naprej vlagati v izgradnjo trajnostne, konkurenčne in suverene Evrope za njene državljane.

Ključnega pomena pa je tudi sodelovanje s podobno mislečimi državami, ki delijo naše cilje in vrednote. Mednarodno sodelovanje se lahko začne zgodaj v ciklu tehnološkega razvoja: EU je 21. junija 2022 v okviru ekskluzivnega tedna interneta stvari z ameriškimi govorniki začela novo sodelovanje na področju temeljnih raziskav med Komisijo in ameriško nacionalno znanstveno fundacijo, pri čemer se je osredotočila na nove koncepte za porazdeljeno računalništvo in bralno obveščevalno dejavnost.

Obe strani sta se dogovorili o naslednjih korakih, da bi se osredotočili na temeljne raziskave novih konceptov za porazdeljeno računalništvo in bralno obveščevalno dejavnost, in sicer z vzpostavitvijo skupnega nadzornega organa za urejanje krajine in posredovanje, pa tudi z dvostranskim sodelovanjem med parom projektov prek raziskovalnih partnerjev, ter z vzpostavitvijo rednih rotacijskih delavnic (tako spletnih kot fizičnih) za izmenjavo znanja, pri čemer bo prva potekala septembra 2022.

Sodelovanje v predkonkurenčni fazi bo koristilo vsem akterjem na področju inovacij na obeh straneh Atlantika ter utrlo pot skupnim standardom in arhitekturam prihodnosti.

Več informacij

Digitalizacija kmetijstva

Digitalizacija energetskega sistema

Digitalizacija sektorja mobilnosti