Mnenja udeležencev so bila zbrana na spletni participativni delavnici 27. januarja 2021, ki je bila organizirana v okviru posvetovalnih dejavnosti, predvidenih za pregled direktive o znižanju stroškov širokopasovnih povezav. Pripombe, ki so bile tako zbrane med delavnico, ter povratne informacije, prejete v okviru javnega posvetovanja in drugih dejavnosti posvetovanja, bodo vključene v oceno Komisije, oceno učinka in nov zakonodajni predlog. To poročilo ne predstavlja stališča Komisije glede vsebine in ne izključuje končnega izida postopka pregleda BCRD.
Spletna participativna delavnica je imela koristi od uravnotežene udeležbe (42 % zainteresiranih strani na trgu in 53 % javnih organov) približno 180 predstavnikov iz 23 držav članic in različnih deležnikov, od operaterjev elektronskih komunikacij, drugih omrežnih operaterjev, operaterjev fizične infrastrukture in njihovih združenj, javnih organov (nacionalnih, regionalnih, lokalnih), ki so jim bile zaupane naloge iz BCRD, in strokovnjakov.
Delavnica se je začela z osrednjim govorom Rite Wezenbeek, direktorice za povezljivost v GD CONNECT, ki je dvojni prehod – na zeleno in digitalno gospodarstvo – predstavila kot veliko priložnost za Evropo in eno od glavnih prednostnih nalog Evropske komisije. Poleg tega je pandemija COVID-19 poudarila pomembno vlogo, ki jo imajo elektronska komunikacijska omrežja v življenju državljanov in strategijah podjetij. V zvezi s tem je ga. Wezenbeek opozorila, da bo EU v obdobju 2021–2027 dala na voljo 1,8 bilijona EUR sredstev za podporo okrevanju po pandemiji COVID-19 in dolgoročnim prednostnim nalogam EU na različnih področjih politike. Poleg digitalnih ciljev, ki jih podpirajo različni programi EU, bi moral vsak nacionalni načrt za okrevanje in odpornost nameniti vsaj 20 % digitalnemu prehodu.
Ga. Wezenbeek je opozorila, da so glavni cilji pregleda BCRD, ki je predviden za prvo četrtletje 2022, naslednji: omogočiti hitrejšo in učinkovitejšo uvedbo zelo visokozmogljivih omrežij, vključno z optičnimi omrežji in omrežji 5G; za zagotovitev usklajenosti pravil z Evropskim zakonikom o elektronskih komunikacijah, ki ga morajo države članice uporabljati od konca lanskega leta, in za preučitev morebitnih spodbud za prehod na bolj trajnostna omrežja. V zvezi s tem si bo Komisija še naprej prizadevala za spodbujanje zasebnih naložb v omrežja s pametno in v prihodnost uspešno ureditvijo, da bi spodbudila učinkovitejšo postavitev naprednih elektronskih komunikacijskih omrežij. Na koncu je vse udeležence pozvala, naj dejavno prispevajo k razpravam in skupaj oblikujejo revizijo te direktive.
Povzetek glavnih mnenj udeležencev
- Infrastruktura za povezljivost bo imela ključno vlogo pri gospodarskem okrevanju Evrope. Podpiral bo tudi razvoj prihodnjih inovativnih storitev, doseganje večje digitalizacije gospodarstva in odpravo digitalnega razkoraka, ki ostaja ključno vprašanje. EU bi morala ohraniti svoje ambicije, saj obstajajo pričakovanja glede vseprisotne pokritosti z optičnimi vlakni po vsej Evropi.
- Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah ter njegov pravočasen prenos in izvajanje so bistvenega pomena za vzpostavitev omrežja. Pomembno je tudi pojasniti povezavo z revidiranim instrumentom, zlasti v zvezi s simetričnimi/asimetričnimi obveznostmi in pojmi, ki se uporabljajo v obeh instrumentih.
- BCRD je ključnega pomena za vzpostavitev omrežja. Nekatera koristna pravila, ki jih je predlagala Direktiva, niso bila v celoti izkoriščena, deloma zaradi prostovoljne narave številnih določb. Nekateri udeleženci so opozorili na razdrobljeno izvajanje Direktive in težave pri izvrševanju, ki bi lahko povzročile razdrobljenost trga po vsej EU.
- Za vzpostavitev omrežja ostajajo ključna naslednja vprašanja: poenostavitev obremenjujočih upravnih postopkov (odobritev dovoljenja, postopek, časovni razpored, pravila), dajanje na voljo informacij o načrtovanih gradbenih delih in obstoječi fizični infrastrukturi, razširitev dostopa do fizične infrastrukture javnih organov, premagovanje težav pri vzpostavljanju sinergij z omrežji različnih gospodarskih javnih služb, izboljšanje načrtovanja in usklajevanja, krepitev vloge enotne informacijske točke.
- Ključno vlogo imajo enotna informacijska točka in organi za reševanje sporov. Vloga SIP bi se lahko okrepila (npr. z enotno vstopno točko za vloge za dovoljenja, večjo usklajenostjo in preglednostjo, načeli dostopa in stroškov, upravljanjem ter uporabo standardiziranih in digitalnih postopkov). Informacije o rezultatih postopkov reševanja sporov ter sodelovanje med SIP in organi za reševanje sporov bi se lahko izboljšale.
- Tržni in pravni položaj se po EU zelo razlikujeta, čeprav se zdi, da so izzivi enaki. Potencialno mehkejši pristopi so lahko koristni na nekaterih področjih, zbirka orodij za povezljivost pa je pozitivno orodje. Čeprav bi lahko bila zelo daljnosežna harmonizacija na ravni EU na nekaterih področjih izziv, bi bilo mogoče razmere izboljšati, da bi odpravili različna pravila, pogoje in postopke v vsaki državi članici (npr. z uvedbo hitrejših in učinkovitejših postopkov izdajanja dovoljenj v okviru centraliziranega sistema in/ali usklajenih pravil, smernic o porazdelitvi stroškov in drugih vidikov oblikovanja cen itd.). Kar zadeva morebitni pravni instrument, so nekateri udeleženci pozvali k uredbi, drugi pa so se zavzeli za direktivo.
- Kar zadeva bolj trajnostna elektronska komunikacijska omrežja, lahko souporaba omrežja ali skupna postavitev prispevata k doseganju tega cilja. Prehod z bakrenih na optična omrežja, ki vodijo k izklopu bakra, ima lahko pomembno vlogo pri zmanjševanju okoljskega odtisa sektorja. Pri pregledu BCRD bi bilo treba upoštevati tudi vpliv omrežij na okolje.
- Razmislili bi lahko o olajšanju dostopa do sredstev v javni lasti za namestitev omrežnih elementov, ki presegajo koncept malih celic, ter o nekaterih doslednih pristopih k uporabljenim tehnikam uvajanja, kot je mikrotrenšenje.
- Potrebno je hitro sodelovanje in usklajevanje med ustreznimi pristojnimi organi, tudi na lokalni ravni. V zvezi s tem bi zlasti lokalnim organom koristila večja podpora (npr. z orodji IT, usposabljanjem in informacijskim gradivom itd.).
Novi dejavniki za vzpostavitev omrežja – mnenja udeležencev
Nove potrebe na trgu elektronskih komunikacij v okviru uvajanja VHCN vključujejo uskladitev razdrobljenega okolja za dovoljenja za postavitev omrežij in boljše izvrševanje. Zelo pomembno bi bilo sodelovanje med lokalnimi organi in operaterji ter usklajevanje mehanizmov načrtovanja, saj so postopki izdajanja dovoljenj včasih upočasnili postavitev omrežja.
Nekateri udeleženci so pozvali tudi k skupnemu načrtovanju omrežij optičnih vlaken do doma (FTTH) in 5G zaradi sinergij med njimi, pri čemer so opozorili na pomanjkanje usposobljene delovne sile in nepripravljenost nekaterih lokalnih organov na tehnike mikrotrenširanja, ki bi lahko znatno znižale stroške napotitev. Kar zadeva socialno-ekonomske koristi uvedbe VHCN za lokalne skupnosti, so nekateri udeleženci poudarili pomen podpore malim in srednjim operaterjem s spodbujanjem strokovnega znanja ter zagotavljanjem smernic lokalnim organom in javnega financiranja.
Kar zadeva dvojni prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo, so se udeleženci strinjali, da so pomembni morebitni ukrepi za zmanjšanje okoljskega odtisa uvedbe omrežja, in pozvali k uravnoteženemu pristopu. Ključni elementi, ki bi lahko privedli do zmanjšanja okoljskega odtisa pasivnih in aktivnih elementov, vključujejo souporabo obstoječe infrastrukture, usklajevanje gradbenih del, omogočanje boljšega dostopa do javnih sredstev in komunalnih storitev ter uporabo podzemnih omrežij.
Trdovratne težave in predlagane rešitve – mnenja udeležencev
Udeleženci so pozvali k pojasnitvi področja uporabe BCRD, zlasti za vključitev koncepta VHCN, pregled opredelitve fizične infrastrukture, vključitev sredstev, ki so v lasti ali upravljanju javnih organov, pojasnitev obveznosti glede dostopa do fizične infrastrukture ter pojma „pošteni in razumni pogoji“ v zvezi z dostopom do fizične infrastrukture in določanjem cen zanjo ter zagotovitev skladnosti z določbami EZEK.
Udeleženci so se strinjali, da je potrebno boljše usklajevanje med javnimi upravami, in pozdravili nabor orodij za povezljivost kot zelo koristno orodje, ki z zbiranjem najboljših praks in spodbujanjem izmenjave informacij med javnimi upravami državam članicam omogoča, da se učijo druga od druge in izvajajo ukrepe za premagovanje nekaterih glavnih trenutnih ovir.
Udeleženci so menili, da sta pravna varnost in upravljanje pomembni vprašanji, in nekateri so pozvali k nacionalnim smernicam za reševanje sporov (npr. v zvezi z mehanizmi določanja cen, roki) ter k posodobljenemu pravnemu okviru, zlasti v zvezi s pravili o državni pomoči, upravnimi postopki in kaznimi za tiste upravljavce stavb, ki neupravičeno zavračajo dostop upravljavcem.
Nekateri udeleženci so priznali, da se določbe BCRD o usklajevanju gradbenih del niso obsežno uporabljali, in poudarili potrebo po usklajenih pravilih, zlasti o ravneh elektromagnetnih polj in postopkih izdajanja dovoljenj. Nekateri udeleženci so trdili, da je pomanjkanje usklajevanja v zvezi z dostopom do omrežja upočasnilo uvajanje in povečalo njegove stroške. Pozvali so k usklajevanju dodeljevanja pravic poti tako za postavitev omrežja kot za namestitev anten, zlasti za 5G in optično postavitev. Nekateri udeleženci so opozorili tudi na različne tehnike in pravne določbe, ki se uporabljajo za druge omrežne sektorje, kar otežuje medsektorsko usklajevanje.
Nekateri udeleženci so poudarili, da bi dostop do javne infrastrukture lahko prispeval k znižanju stroškov uvajanja, in pozvali k boljšemu dostopu do javnih sredstev in infrastrukture.
Kar zadeva preglednost in SIP, se je večina udeležencev strinjala, da bi bila koristna enotna platforma, ki bi zagotavljala boljši dostop do informacij o obstoječi fizični infrastrukturi in načrtovanih gradbenih delih ter zagotavljala okrepljeno usklajevalno vlogo. Vključevanje obstoječih platform na lokalni ravni v enotno platformo na nacionalni ravni bi bilo koristno, zlasti za lokalne organe, ki nimajo potrebnega strokovnega znanja ali virov. Udeleženci so opozorili, da bi moral tudi zasebni sektor izboljšati izpolnjevanje obveznosti glede preglednosti, da bi natančno opredelil fizično infrastrukturo.
Postopki izdajanja dovoljenj – mnenja udeležencev
Deležniki na trgu so poudarili veliko število dovoljenj in čas, potreben za pripravo vlog zaradi različnih pravil v državah članicah in med njimi. Udeleženci so se strinjali, da je nujno treba uskladiti in racionalizirati upravne postopke za postavitev mobilnega in fiksnega omrežja. Natančneje, nekateri udeleženci so pozvali k enostavnejšim postopkom za izdajo dovoljenj, zlasti za manjše gradnje ali okvirne sporazume. Posebna dovoljenja, ki se nanašajo na kulturno ali okoljsko dediščino, so bila omenjena kot posebej zapletena. Nekateri udeleženci so poudarili koristnost tihe odobritve za spodbujanje razvoja omrežja in pozvali k njegovi razširjeni uporabi, poleg postopkov razsvetljave ali celo izvzetja nekaterih vrst uvajanja iz dovoljenj.
Številni udeleženci so pozvali k centraliziranemu sistemu izdajanja dovoljenj (npr. točka „vse na enem mestu“, ki temelji na standardiziranih digitalnih postopkih), ki bi moral na pregleden način zagotavljati informacije o statusu vlog za dovoljenje, ter k boljšemu upravnemu usklajevanju, zlasti za uvedbo velikih omrežij, ki zajemajo več regij. Namen te rešitve je zlasti podpreti lokalne organe, ki nimajo sredstev ali strokovnega znanja.
Več udeležencev je pozvalo k razširitvi postopkov izdajanja dovoljenj prek maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk v skladu s členom 57 EZEK. Poleg tega so udeleženci podprli uskladitev pogojev za izdajo dovoljenj s podeljevanjem pravic do poti, vključno z veljavnimi pristojbinami in pristojbinami. Udeleženci so podprli tudi zamisel o pristojbinah za dovoljenja in namestitev na podlagi stroškov ter o pravicah poti, nekateri pa so pozvali k brezplačnemu dostopu do streh ali za nekatere vrste enostavnih inštalacij/gradenj, kot so nekatere antene za mobilno omrežje ali mikrotrenšenje.