Inovacije in digitalizacija v primerjavi z vrzeljo med podeželskimi in mestnimi priložnostmi
80 % EU je podeželskega in doma 30 % prebivalstva, vendar so številna podeželska območja postopoma zapostavljena pri razvoju mestnih središč, ki zagotavljajo boljši dostop do javnih storitev in ponujajo širši nabor priložnosti. S povečevanjem te vrzeli lahko podeželske skupnosti trpijo zaradi upadanja števila prebivalcev, saj ljudje vseh starosti med drugim prehajajo na bolje financirana, pogosto mestna območja, ki iščejo kakovostno izobraževanje, zaposlitvene možnosti in zdravstveno varstvo. S krčenjem podeželskega prebivalstva in gospodarstev se tudi naložbe v javne storitve in infrastrukturo še povečujejo, vrzel med podeželjem in mesti pa se še povečuje.
Odločitev o življenju na podeželskem ali mestnem območju ne bi smela temeljiti na dostopu do osnovnih storitev ali priložnosti. Lahko jih damo na voljo povsod. Številna podeželska območja so namreč dinamična in rastejo. Bistvo tega vprašanja pa je, da je zanesljiva in hitra širokopasovna povezava predpogoj za dostop do sodobnih storitev, ki lahko premostijo digitalni razkorak med podeželskimi in mestnimi območji.
Prehod na življenje na daljavo je povzročil spremembo paradigme, pri čemer so ogromni del prebivalstva na splošno postali oddaljeni državljani, skoraj čez noč. Nenadoma je bil trg storitev na daljavo velik, povpraševanje ni bilo zanikano, prav tako pa je hitro sledil sorazmeren val naložb in inovacij. Rešitve, ki so iz tega izhajale, so se za mnoge spreminjale – rešilna vrv med omejitvijo gibanja – pa še vedno čakajo na boljše rešitve.
Ker jih vse bolj vključujemo v naše vsakdanje življenje in zagotavljamo, da je ta raven tesnega dostopa pravilo za vse državljane, ne glede na geografsko lego, spodbujamo vključevanje in dostopnost storitev na daljavo. Pri tem podpiramo široko sprejemanje inovacij, ki so potrebne za digitalno premostitev vrzeli med dostopom do priložnosti na podeželju in v mestih.
Izkoriščanje korenitih sprememb na področju storitev na daljavo, ki jih je povzročila pandemija, ima daljnosežne možnosti za takojšnjo in dolgoročno trajnost ter razcvet podeželskih skupnosti. To pa bo imelo pomembne posledice za družbo kot celoto. Večja kohezija in razumevanje naše soodvisnosti, skupaj s splošno izravnavo naših socialnih in gospodarskih razmer, bosta znatno prispevala k naši odpornosti glede na izzive, ki jih pričakujemo v prihodnjih desetletjih.
Pogled na globlje
Da bi ta koncept podrobneje preučili in v razpravo vključili dodatne vidike in praktične primere, sta Svet evropskih občin in regij (CEMR) in mreža evropskih kompetenčnih uradov za širokopasovne povezave (mreža BCO) na delavnici v okviru evropskega tedna regij in mest 2021 zbrala različne strokovne govornike: „Podeželske povezave: zelene in digitalne inovacije za sprostitev potenciala podeželskih in oddaljenih območij“.
Krepitev vloge na lokalni ravni
Andreas Wolter, podžupan Kölna (Nemčija) in tiskovni predstavnik Sveta evropskih občin in regij za mobilnost v mestih in medregijah, sta pozvala k opolnomočenju „našah skupnosti, majhnih mest in vasi, da bodo lahko sprejele ukrepe, ki bodo izboljšali njihove življenjske pogoje“, pri čemer je treba dati prednost „kako te izzive spremeniti v priložnosti“ in poudariti vlogo lokalnih in regionalnih združenj pri oblikovanju vseevropske razprave.
Razlike med spoloma med podeželjem in mesti
Kot je poudarila poslanka Evropskega parlamenta Clara Aguilera, sopredsednica medskupine Evropskega parlamenta za podeželska, gorska in oddaljena območja (RUMRA) ter pametne vasi, je razlike v možnostih za državljane v mestih v primerjavi s podeželjem mogoče opaziti ne le z vidika splošne stopnje zaposlenosti in izobrazbe, temveč tudi z vidika večje neenakosti med spoloma. Poslanec EP Aguilera je udeležence spodbudil, naj to podrobneje preučijo v nedavnem sporočilu Evropske komisije o dolgoročni viziji EU za podeželska območja, ki ponuja dobro analizo glavnih izzivov in potrebnih ukrepov.
Več kot le kmetijstvo
Poslanec EP Aguilera je poudaril tudi, da je pri načrtovanju posredovanja v podporo razvoju podeželja pomembno, da se ozemlja obravnavajo celostno in celovito, da bi lahko obravnavali vse potrebe, ne pa jih obravnavali z vidika določenega sektorja, kot sta turizem ali kmetijstvo, kot se je to zgodilo v preteklosti. Opozorila je na to tveganje, zlasti v zvezi s tem, kako lahko zavira priložnosti, ki bi jih sicer lahko prinesla okoljski prehod in zeleni pakt.
Trajnostna mobilnost
Dodatna razsežnost je potreba po trajnostni mobilnosti in boljši fizični povezljivosti med ozemlji. Pretok ljudi in blaga je ključni vidik socialnega in gospodarskega razvoja ter kohezije, za kar so potrebne znatne naložbe, da bi dosegli pravično rast, vendar jih je treba, kot je dejal Carlos Martinez Minguez, župan mesta Soria v Španiji, izvajati v tesnem skladu z energetskim in ekološkim prehodom.
Digitalna infrastruktura za vključevanje
Carola Gunnarsson, županja švedske Sale in podpredsednica švedskega združenja lokalnih oblasti in regij, je digitalne inovacije opredelila kot bistvene za trajnost skupnosti na oddaljenih območjih, zlasti zaradi prilagajanja podnebnim spremembam in dostopa do pomembnih storitev. Ga. Gunnarsson je s primerom inovativnih rešitev za različne razdalje v zdravstvu, kot so droni za dostavo zdravil za prebivalce redko poseljenih območij, poudarila pomen odpravljanja vrzeli v digitalni infrastrukturi na teh območjih, da bi do koristi digitalizacije dostopali pravično in vključujoče.
„Več kot bomo gradili sisteme za digitalizacijo, bolj pomembno bo imeti zanesljivo infrastrukturo. Gre za vprašanje zaupanja družbe in osnovne varnosti sistema socialnega varstva. Če imamo zanesljivo digitalno infrastrukturo, lahko razvijemo celotno družbo.“
Sodelovanje med skupnostmi
Odpravljanje digitalnega razkoraka je bolj zapleteno od zagotavljanja fizične infrastrukture, je dejal Eddy Hartog, vodja enote za tehnologije za pametne skupnosti v Generalnem direktoratu Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo. Da bi pospešili izvajanje potrebnih tehničnih rešitev, je g. Hartog predlagal, naj ozemlja, mesta in skupnosti sodelujejo prek platform, kot je Living-in.EU, pri izmenjavi znanja in celo sovlaganju v rešitve.
Dolgoročna kakovost življenja
Profesorica Simona Ferrante na Politehnični univerzi v Milanu je poudarila, da lahko nevsiljivo spremljanje zdravja na daljavo za prebivalce podeželskih in oddaljenih območij, ki potrebujejo redne zdravstvene preglede in podporo, spremeni življenje. Profesorica Ferrante je s primeri iz svojega projekta EU ESSENCE, kot je pisalo za sledenje gestur ali aplikacija za analiziranje govora, zasnovana za opozarjanje družine, prijateljev ali kliničnih zdravnikov v primeru odkritja znakov morebitnega kognitivnega ali fizičnega upadanja, pokazala, kako lahko inovativne digitalne tehnologije spodbujajo „nov model oskrbe na domu“, ki omogoča večjo neodvisnost, kakovost življenja in mir ter, kar je pomembno, odločitev, da ostane v lastnem domu in skupnosti.
Profesor Ferrante je ob ugotovitvi, da rešitve ESSENCE zanesljivo delujejo na standardnih pasovnih omrežjih, poudaril, da je treba pri razvoju takšnih orodij zagotoviti dostopnost in enostavno sprejetje, da se odpravijo morebitne ovire za njihovo uporabo.
Enakost v izobraževanju in generacijska pomladitev
Goran Škvarc, namestnik vodje programa e-šol, ki ga financira Hrvaška, se je odločno zavzel za vpliv e-učenja na obrnitev negativnih demografskih trendov. Opisal je, kako lahko enak dostop do kakovostnega izobraževanja – z orodji, kot so oprema IKT za šole, usposabljanje učiteljev na področju digitalnih znanj in spretnosti ter spletni tečaji za otoške učence – preoblikuje posameznike in skupnosti:
„Digitalizacija lahko izboljša kakovost življenja v vaseh in majhnih mestih na Hrvaškem, saj ponuja priložnosti za boljša in bolj raznolika delovna mesta v podeželskih regijah, program e-Schools pa lahko učitelje pripravi na inovativnejše pristope k delu z učenci. Tako bodo učenci bolje opremljeni za nadaljnje izobraževanje, konkurenčnejši na trgu dela in spodbujeni, da ostanejo v svojih domačih regijah.“
Socialna, gospodarska in okoljska trajnost
George Beers z Univerze v Wageningenu in koordinator projekta EU „The Internet of Food and Farm 2020“ je dokazal, da se dostopnost in cenovna dostopnost ponavljata v celotnem spektru kot ključna dejavnika za uspešno širjenje in sprejetje inovativnih orodij in pristopov, kar je v nasprotju z mnenjem, da se lahko pametne kmetijske inovacije zdijo nedosegljive številnim manjšim kmetom, zaradi česar so v slabšem konkurenčnem položaju. Pojasnil je, da nastajajo nova podjetja, da bi take inovacije dale na trg. Če prevzamejo naložbe v opremo, programsko opremo za obdelavo podatkov in strokovno znanje, jih nato ponujajo kot paketno storitev kmetijam vseh velikosti, in sicer s plačilom, ki je sorazmerno s potrebami posameznega kmeta.
Nove tehnologije in digitalna orodja za pomoč kmetom na vseh ravneh na vseh lokacijah so na voljo za varčevanje z viri in izboljšanje okoljskega odtisa kmetije, upravljanje dejavnosti na daljavo in sprostitev osebnega časa kmeta ali za neposreden dostop do trga in varčevanje s posredniki.
Digitalizacija je vstopna točka, vendar je povezljivost ključnega pomena
Skozi vse dnevne razprave smo se vedno znova vrnili k neizogibni realnosti, da ima digitalizacija ogromen potencial za preoblikovanje življenja in priložnosti na podeželskih in oddaljenih območjih, vendar na teh območjih še vedno obstaja velika ovira, ki je prepogosta: pomanjkanje zanesljive širokopasovne povezljivosti visokih hitrosti.
Jan Dröge, vodja mehanizma za podporo mreži BCO, je količinsko opredelil izziv:
„Že nismo dosegli ciljev EU glede povezljivosti za leto 2020, ki so vključevali širokopasovni dostop do širokopasovne povezave 30 Mb/s za vse državljane, in že imamo nove cilje, ki so še bolj ambiciozni: do leta 2030 povezati vse državljane s hitrostjo 1 Gb/s.
Na mestnih območjih smo leta 2019 skoraj dosegli cilje za leto 2020, pri čemer ima 90 % državljanov dostop do hitrosti 30 Mb/s. Na podeželskih območjih, kjer živi več kot 30 % prebivalstva, je imelo pokritost le 60 % prebivalstva, to pa so le povprečne številke: med državami so velike razlike.“
Zato je treba digitalizacijo – in številne priložnosti, ki jih ponuja za razvoj podeželja, uspešne skupnosti in boljšo kakovost življenja – izkoristiti kot gonilo povpraševanja, da se zagotovi, da bodo naložbe v širokopasovne povezave dosegle vse podeželske in oddaljene državljane.
Državam članicam in regijam je na voljo veliko sredstev EU in strokovne podpore za pospešitev uvajanja širokopasovnih omrežij. Kompetenčni uradi držav članic za širokopasovna omrežja imajo namreč poseben mandat za izkoriščanje teh podpor in njihovo usmerjanje na območja v stiski ter zagotavljanje smernic nosilcem širokopasovnih projektov glede načrtovanja, financiranja, tehnologije in drugih.
G. Dröge je zato vse spodbudil, naj stopijo v stik s svojimi uradi za usklajevanje poslovnih dejavnosti, da bi ugotovili, kako lahko pomagajo zagotoviti povezljivost visokih hitrosti, premostiti digitalni razkorak in razkorak med priložnostmi ter sprostiti celoten potencial podeželskih in oddaljenih območij.