Čeprav je agenda za preglednost privedla do globalnega gibanja odprtih podatkov, je bilo med letoma 2014 in 2020 odprtih le približno 3 % svetovnih podatkov. To je predvsem zato, ker je temeljil na učinkovitosti in tehnologiji, zato so na splošno koristila le velika mesta z več kot milijonom prebivalcev. Trenutni razvoj dogodkov kaže, da vlade in lokalne uprave z zgolj objavo storitev in podatkov na spletu zdaj prehajajo na sodelovalni model souporabe podatkov. Ta nova paradigma bi lahko ustvarila vrednost za 85 % evropskih mest, ki niso izkoristila obetavnih odprtih podatkov.
Da bi ustvarili spodbudno pravno okolje, je cilj strategije EU za podatke, da bi EU z vzpostavitvijo enotnega trga za podatke postala vodilna v podatkovno vodeni družbi. Predlaga oblikovanje okvira EU za podatke, ki bi podpiral izmenjavo podatkov za inovatorje. Akt o upravljanju podatkov določa skupno raven upravljanja za evropske podatkovne prostore, akt o podatkih (predviden za tretje četrtletje leta 2021) pa bo obravnaval izmenjavo podatkov med podjetji in vlado. Poleg tega bodo v izvedbeni uredbi direktive o odprtih podatkih opredeljeni številni nabori podatkov velike vrednosti, ki bodo morali biti na voljo brezplačno in prek vmesnikov aplikacijskega programa.
Za omogočanje dostopa mest in skupnosti do ustreznejših podatkov, potrebnih za njihovo upravljanje mest in oblikovanje politik, ter oblikovanje podatkovnih tržnic za ohranjanje zasebnosti pa bodo potrebni tudi posebni mehanizmi za izmenjavo podatkov. To bi moral ustvariti podatkovni prostor za podnebno nevtralne in pametne skupnosti; interoperabilno, zaupanja vredno in varno okolje, v katerem se lahko trenutno razdrobljeni in razpršeni podatki izmenjujejo med tistimi, ki postanejo del tega podatkovnega prostora, na podlagi prostovoljnih sporazumov in pod določenimi pogoji (npr. pravice dostopa, pravice do ponovne uporabe, licence, cenovne oznake itd.). Mesta že uporabljajo podatke, ki jih hrani zasebni sektor, na več načinov, na primer z donatorstvom podatkov, javnim naročanjem podatkov, združevanjem podatkov ali celo razpisnimi klavzulami. Prihodnji podatkovni prostor pa bi moral prispevati k razširitvi teh rešitev s shemo upravljanja z več deležniki in ustrezno tehnično arhitekturo. Podpiral bo tudi reševanje izzivov med mesti, npr. odkrivanje poplav ali blažitev podnebnih dogodkov.
Člani podatkovnega prostora se bodo skupaj dogovorili o glavnih temah podatkov (ki so pomembne za cilje zelenega dogovora), do katerih se bo dostopalo, delilo, uporabljalo in ponovno uporabljalo v mestih in skupnostih EU pod podobnimi pogoji. Podatkovni prostor bi moral temeljiti na povpraševanju; obravnavajo konkretne potrebe mest in zagotavljajo oblikovanje storitev, ki so usmerjene v državljane. Z vidika mest je dostop do podatkov zasebnega sektorja, ki so v javnem interesu, ključnega pomena, zato bi morda lahko imela koristi od ugodnejših pogojev za dostop do takih podatkov in njihovo ponovno uporabo.
Kot zelo pomembni so bili navedeni osnovni nabori podatkov ali teme podatkov, informacije o lokaciji (GIS, INSPIRE), podatki iz javnih služb (npr. odpadki, voda, poraba energije) in okoljski podatki (npr. kakovost zraka, vreme itd.). Glede na poslovni model in potrebe mest so pomembni tudi podatki o prebivalstvu/popisu ter podatki operaterjev mobilnih telefonov in omrežij 5G, saj lahko zagotovijo skoraj realno predstavitev prometa, dnevne porazdelitve prebivalstva in tokov dnevnih migracij. V kontekstu pametnih mest bi kombinacija teh podatkov omogočila integrirane (medpodročne) mestne storitve, ki zahtevajo interoperabilnost, modularnost, skupne podatkovne modele, vmesnike za aplikacijsko programiranje in zaupanje.
Da bi zagotovili interoperabilnost, mehanizmi za minimalno interoperabilnost, ki so bili potrjeni z deklaracijo in skupnostjo Living-in.eu, zagotavljajo skupne podatkovne modele (na podlagi obstoječih modelov, kot so SAREF, DATEX II, GSMA, schema.org) in (iii) tržnico (na podlagi foruma TM, poslovnega vmesnika API in sistema Fiware Business EcoSystem), da se omogoči dostop do teh podatkovnih modelov. Olajšujejo tudi upravljanje informacij o okviru, upravljanje osebnih podatkov in javno naročanje pravičnega umetne inteligence MIM; zadnja dva dela sta v teku. Gradniki infrastrukture za digitalne storitve IPE, kot so posrednik za okvir, infrastruktura za testiranje masovnih podatkov, elektronska identifikacija, e-dostava in e-podpis, so tako kot mehanizmi vzajemnega zavarovanja tudi sklop standardov in tehničnih specifikacij, ki obravnavajo skupne splošne digitalne zmogljivosti, ki pokrivajo osnovne potrebe katere koli platforme za digitalne storitve. Zato se mesta ne bi smela začeti na začetku, temveč lahko začnejo uporabljati obstoječa orodja in jih nadgrajujejo ter so zato že od začetka interoperabilna. Delo v zvezi z evropskim okvirom interoperabilnosti za pametna mesta in skupnosti (EIF4SCC) je prav tako ključnega pomena za vzpostavitev podatkovnega prostora za pametne skupnosti. Cilj tega projekta je olajšati širše sprejemanje pametnih mest in tehnologij ter razvoj novih storitev z zagotavljanjem interoperabilnosti med področji, mesti, regijami in mejami. Ta projekt bo zagotovil skupen pristop k opredelitvi interoperabilnosti za pametna mesta in skupnosti ter zagotovil usklajeno miselnost v zvezi z njenimi vidiki.
Ključno bo tudiupravljanje podatkovnega prostora in s tem celotnega lokalnega podatkovnega ekosistema. V nedavni študiji so bili poudarjeni vloga lokalnih oblasti pri načrtovanju ekosistema, pomen sodelovanja imetnikov, ki je ključno za opredelitev in vključevanje ustreznih deležnikov, nato pa porazdelitev vrednosti znotraj ekosistema med akterje, vprašanja, povezana s podatki, in pristop h gospodarski trajnostnosti:
Upravljanje vseh podatkov, pomembnih za mesta, bi lahko bilo problematično, zlasti ker napovedi kažejo, da se bo eksplozija podatkov zaradi povezanih naprav v prihodnjih petih letih pomnožila s petkrat, kar bo povzročilo pritisk na to, kje in kako hraniti in obdelovati naše podatke v Evropi. Trend kaže tudi premik od pretežno osrednje infrastrukture v oblaku k robu omrežja, tj. blizu končnih uporabnikov, vključno z mesti. Ta premik skupaj z vse večjimi pričakovanji končnih uporabnikov glede varne infrastrukture z nizko porabo energije in obdelavo v realnem času mesta morda zanimajo za uporabo infrastrukture v oblaku. To bi lahko privedlo do 50-odstotnega povečanja učinkovitosti njihovega proračuna za informacijsko tehnologijo, omogočilo storitve obdelave podatkov v realnem času in zagotovilo varno gostovanje podatkov na lokalni ravni ali na združen način z drugimi mesti.
Vzporedno z razvojem podatkovnega prostora pametnih skupnosti se razvija več drugih sektorskih podatkovnih prostorov, vsak s svojimi posebnostmi. Cilj podatkovnega prostora za mobilnost je povečati razpoložljivost bistvenih podatkov za podporo potniškemu in tovornemu prometu, olajšati medsektorsko izmenjavo in ponovno uporabo podatkov za multimodalnost, pomagati pri ponovni uporabi podatkov in izboljšati najdljivost podatkov. Zdravstveni podatkovni prostor bo vključeval (zelo) občutljive podatke, zaupanja vredne nabore zdravstvenih podatkov, izjemno občutljive podatke genomike in slike raka. Za zagotovitev interoperabilnosti se razvijajo skupne tehnične specifikacije, okviri zaupanja in okvir za kibernetsko varnost, skupaj z zakonodajnim predlogom o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru v letu 2021.
Podatkovni prostor za podnebno nevtralne in pametne skupnosti bo pomemben tudi za digitalne dvojčke mest. Več projektov EU pilotira koncept (DUET, LEAD, DigiTranScope, URBANAGE itd.), medtem ko Eindhoven, Newcastle, Rennes, Luksemburg in Združeno kraljestvo vzpostavljajo dvojčke, ki se osredotočajo na njihove posebne potrebe. Za urbane digitalne dvojčke so zelo pomembna vprašanja v zvezi s pravno varnostjo v zvezi z izmenjavo podatkov, lastništvom podatkov, vlogami in odgovornostmi podatkov, razpoložljivostjo in kakovostjo podatkov ter vidiki zasebnosti. Po drugi strani bi lahko bile koristne tehnične določbe, organizacijski pristopi, pridobljene izkušnje in skupnost v zvezi z izvajanjem direktive INSPIRE (prostorske informacije za spremljanje okoljske politike).
V okviru gibanja Living- in.eu je skupnost opredelila več znamenskih projektov; digitalne rešitve za več družbenih izzivov z več tehnologijami. Najprej bo poudarek na digitalnih mestnih dvojčkih (npr. za urbanistično načrtovanje ali napovedno vzdrževanje), karti za državljane in zračni mobilnosti v mestih, drugi pa bodo morda sledili v prihodnosti. Mesta in skupnosti so zato vabljeni, da se pridružijo gibanju in začnejo sodelovati pri skupni viziji in pogojih, ki jo omogočajo.
Podrobnejše informacije so na voljo v priloženem celotnem poročilu.